Jutranice, večernice

Opis

V knjigi Jutranjice, večernice Josip Osti nadaljuje pesnjenje v obliki haikuja. S to podedovano obliko vzhodnega pesništva in duhovnosti skuša brzdati svojo dosedanjo gostobesednost v slovenščini, njegovem drugem pesniškem jeziku, hkrati pa ustvarjati mikrokozmose iz besed, v katerih se zrcali makrokozmos, in ohranjati večpomenskost pesniške govorice. Po vsebini različne utrinke iz besed, razdeljene na cikle: Jutranjice, Večernice, Sanje v sanjah, Bedenice, Štirje letni časi ljubezni, Pot do pokopališča in Oživi mrtva veja, v mozaično celoto povezuje predvsem ljubezen do sočloveka in narave.

Okvir knjige sta dve ločeni pesmi, ki se začneta z besedo pokopališče; z njima je poudarjeno, da sta temi te pesniške zbirke tudi minevanje in umiranje oziroma eros in thanatos.