{"product_id":"problemi-5-6-2026","title":"Revija PROBLEMI (št. 5-6\/2026)","description":"\u003cp\u003eNova dvojna številka revije Problemi 5–6\/2026 prinaša tri tematske sklope in Pismo iz davnine, ki jih povezuje vprašanje razmerja med subjektom, družbeno vezjo in njenimi protislovji.\u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003e \u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003eV prvem sklopu, Transfer, sovraštvo, se Sidi Askofaré, Colette Soler in Marko Jenko posvečajo transferju kot enemu osrednjih pojmov psihoanalize, vendar predvsem z njegove manj samoumevne, negativne strani. Kaj se zgodi, ko transfer ne nastopa kot vez zaupanja in predpostavljenega védenja, temveč se preplete z odporom, negativnostjo in sovraštvom? Prispevki odpirajo vprašanje, ali je sovraštvo nasprotje transferja ali pa je že od začetka vpisano v samo transferno razmerje.\u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003e \u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003eSklop Uganka dobrobiti se loteva pojma, ki je postal ena osrednjih zapovedi sodobnosti. Aljoša Kravanja v prispevku Uganka volje in dobrobiti premišljuje razmerje med voljo, delovanjem in tem, kar razumemo kot lastno dobro, Marko Štempihar pa v tekstu Dobrobit in skrb zase odpira vprašanje sodobnega imperativa skrbi zase. Kaj pravzaprav pomeni »dobro živeti« in kaj se zgodi, ko dobrobit iz možnosti postane zahteva?\u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003e \u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003eTretji in najobsežnejši sklop, Vročica: preroki in zgodovina, kultura in patologija, povezuje vprašanja znanosti, zgodovine, antropologije in patologije. Søren Larsen piše o Vročničnem otroku, Boštjan Nedoh raziskuje razmerje med znanostjo, sublimacijo in zgodovino, Mitja Tomažič pa zastavlja provokativno vprašanje: ali so kulturne tvorbe lahko patološke? Sklop tako premika pojem patologije onkraj posameznika in sprašuje, ali lahko simptome, motnje in »vročico« prepoznamo tudi na ravni kulture in zgodovine.\u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003e \u003c\/p\u003e\n\u003cp\u003eŠtevilko zaključuje Pismo iz davnine, v katerem Gregor Moder v prispevku Hegel v Jugoslaviji: Supek, Kangrga in Debenjak odpira skoraj pozabljeno poglavje jugoslovanske filozofske zgodovine ter skozi tri pomembne figure rekonstruira načine, kako se je Hegla bralo, prevajalo in mislilo v jugoslovanskem intelektualnem prostoru.\u003c\/p\u003e","brand":"DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA","offers":[{"title":"Default Title","offer_id":58291561136459,"sku":"1016972","price":18.0,"currency_code":"EUR","in_stock":true}],"thumbnail_url":"\/\/cdn.shopify.com\/s\/files\/1\/0662\/3549\/8785\/files\/3831039296488.jpg?v=1788349230","url":"https:\/\/emka.si\/products\/problemi-5-6-2026","provider":"EMKA","version":"1.0","type":"link"}