Bratovščina Sinjega galeba

Prelistaj me Image for Bratovščina Sinjega galeba from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Bratovščina Sinjega galeba

    Trda -
    ( 1 )
    ISBN/EAN:P_9789610112815
    Redna cena: 22,95 €

    Brezčasna zgodba, s katero so odraščale mnoge generacije slovenskih otrok.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 22,95 €
    Na zalogi, dobava takoj.
    Dodaj v košarico

    Kupi v kompletu

    Kupi Bratovščina Sinjega galeba + Teta Magda skupaj ter prihrani dodatnih 2,99 € (6.97%)

    Opis

    Bratovščina Sinjega galeba, zgodba o pogumu, drznosti, tovarištvu in sočutju, je prvič izšla leta 1936. Po drugi svetovni vojni je zaslovela ne samo s številnimi ponatisi, temveč tudi s priljubljeno televizijsko nadaljevanko, dala pa je tudi ime knjižni zbirki. Manj znano je, da je pisatelj prvotno besedilo za drugo objavo precej popravil in ga tako prilagodil spremenjenim družbenim razmeram. Pričujoča knjiga je jezikovno posodobljeni ponatis izdaje iz leta 1936.

    Pisatelj in pesnik Tone Seliškar je bil učitelj, novinar in urednik. Bratovščina Sinjega galeba je njegova največkrat ponatisnjena knjiga in spada med temeljna dela slovenske mladinske literature. Ta izdaja je še posebej dragocena zaradi ilustracij, ki zaključujejo življenjski opus Matjaža Schmidta, enega najbolj plodnih in nadarjenih ilustratorjev pri nas.

    Glavni junak romana je dvanajstletni Ivo. Sam živi na Galebjem otoku, v stari kamniti hišici pred cerkvijo. Zaradi napake, ki jo je pred dolgimi leti zagrešil njegov oče, ga vaška skupnost zavrača, živi osamljeno, trdo življenje. Do njega je prijazen le stric Just. Ko se nekega dne na otok vrne njegov oče, ki naj bi bil že dolgo mrtev, se Ivovo življenje obrne na glavo. Oče umre, zapusti pa mu jadrnico Sinji galeb. Ivo s prijatelji ustanovi Bratovščino Sinjega galeba in začne se napeta, pustolovščin polna zgodba o pogumu, drznosti, tovarištvu in sočutju.
     

    O avtorju

    -Tone Seliškar-

    "Saj zdaj si že velik mož, ko imaš svojo ladjo!" Ivo se je nasmehnil. Ugajalo mu je to priznanje. Jezilo ga je le, da ne more barkače premakniti in pokazati dekletu, kako je močan.

    "Šel boš na morje in postal gusar!" je menila Mileva. "In jadral boš lahko okoli vsega sveta. Videl boš zamorsko kraljico in boš na nas pozabil." (iz knjige Bratovščina Sinjega galeba)

    Življenjepis
    Tone Seliškar je eden najvidnejših predstavnikov slovenske proletarsko-socialne književnosti. Po končanem učiteljišču v Ljubljani je poučeval v Trbovljah in Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je najprej sodeloval pri odporniškem gibanju, jeseni 1943 pa je odšel v partizane. Po vojni je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, urednik založbe Borec in predsednik Slovenske izseljenske matice.

    Seliškar je pisal pesmi, prozo in mladinske pripovedi. Največjo pozornost je vzbudil s svojo poezijo, v kateri razkriva bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izraža upanje na srečnejše dni. V svojih pesmih izhaja iz socialnega ekspresionizma (Trbovlje), pozneje pa je prešel v socialni realizem (Pesmi pričakovanja). Tudi v svojih proznih delih Seliškar opisuje nesreče in stiske, ki pestijo delavce, ter njihov boj za obstanek (Hiša brez oken, Roke Andreja Podlipnika), posega pa tudi v snov iz druge svetovne vojne (Zmagali bomo, Ljudje z rdečim cvetom, Noč in svitanje). Najboljši pripovedni deli sta realističen roman Nasedli brod in avtobiografski roman o podobi Ljubljane v pisateljevi mladosti (Tržaška cesta).

    Kot pripovednik je bil Seliškar najuspešnejši s pisanjem za mladino. Napisal je vrsto priljubljenih povesti in črtic. Snov za pisanje je jemal iz motivov izseljevanja (Rudi), iz življenja revnih dalmatinskih ribičev (Bratovščina Sinjega galeba), iz partizanskih časov (Tovariši, Mule, Liščki) in spominov na mladost (Deček z velike ceste, Fantu so zrasla ušesa).

    Za Seliškarjevo mladinsko pripovedno delo so značilne izrazita socialna in etična naravnanost in navdušujoča pravičnost vzornih junakov ter živahna, dogodkov polna zgodba in izvirna   tematika.

    Seliškar je s svojimi deli za mladino, v katerih se razpleta živo in napeto dogajanje, prispeval izrazit delež slovenski mladinski književnosti.

    Njegova dela so tudi prevedena v številne tuje jezike, med drugimi srbohrvaščino, češčino, madžarščino, makedonščino, slovaščino, albanščino, italijanščino, romunščino, ruščino, poljščino in nemščino.

    Tone Seliškar je leta 1947 prejel Prešernovo nagrado, leta 1949 in 1950 pa Levstikovo nagrado.

    Povedali so... 

    "Cilj njegove poezije je bil izraziti bedo in nesrečo proletarskega sveta; ta mu je bil predvsem snov za ponazoritev novega etosa, ki zahteva očiščenega človeka; sočustvuje z zatiranim in trpečim, ki so simbol novega človeštva in nove družbe. Zato je izražal proletarsko-socialno motiviko z vizionarnimi podobami, simboli in metaforami." (Janko Kos)

    Bibliografija

    Poezija: Trbovlje, 1923, Knjiga drugova, zbornik,1929, Pesmi pričakovanja, 1937, Sovražnik, 1944, V naročju domovine, 1947, Pesmi in spevi, 1951

    Proza: Nasedli brod, 1932, Hiša brez oken, 1936, Roke Andreja Podlipnika, 1937, Zmagali bomo, 1946, Tržaška cesta, 1947, Noč in svitanje, 1946, Ljudje z rdečim cvetom, 1961

    Mladinska literatura: Rudi, 1929, Bratovščina Sinjega galeba, 1936, Janko in Metka, 1939, Hudournik, 1939, Tovariši, 1946, Mule, 1948, Liščki, 1950, Dedek Som, 1953, Posadka brez ladje, 1955, Indijanci in gusarji, 1957, Velika gala predstava, 1958, Deklica z junaškim srcem, 1959, Jadra na robu sveta, 1962, Ribič Luka in delfin, 1963, Deček z velike ceste, 1966, Moja prva knjiga, 1969, Fantu so zrasla ušesa, 1970, Mule in liščki, MKZ 1986

     

     

     

    Podrobnosti o izdelku

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (1)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 1 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji