Antal Szerb, madžarski pisatelj 1901–1945 , romanopisec, pripovednik, prevajalec in književni zgodovinar, je zrasel med knjigami v zelo omikani judovski družini, ki se je spreobrnila v krščanstvo. Študiral je madžarščino in nemščino, pozneje še angleščino. Že mlad je slovel po izjemni razgledanosti in iskrivi duhovitosti. Dvajset let je bil star, ko so bile objavljene njegove pesmi in novele, v katerih se je že pokazal njegov občutek za obliko, uglajen slog in humor. Pisal je tudi književne kritike in književnozgodovinska dela, kot sta Zgodovina madžarske književnosti in Zgodovina svetovne književnosti. V letih 1924–1929 je živel v Franciji in Italiji, leto dni je s štipendijo preživel v Londonu. Leta 1933 je bil izvoljen za predsednika Madžarske akademije književnosti, leta 1937 pa je postal profesor književnosti na univerzi v Szegedu. Leta 1944 so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Balfu na Madžarskem in ga tam nekaj mesecev pred koncem vojne ubili.
Szerbovo glavno leposlovno delo poleg romana Potnik in mesečina (Utas és holdvilág, 1937) je Legenda o Pendragonu (A Pendragon legenda, 1934), ki je bila v slovenščino prevedena že leta 1980.