Dušan Moravec (1920–2015) je gledališče vzljubil v času tako imenovane evropeizacije slovenskega gledališča med obema vojnama. Po maturi se je vpisal na Filozofsko fakulteto, kmalu po okupaciji pa študij prekinil in se vključil v delovanje Osvobodilne fronte. Vojno je deloma preživel v italijanskih taboriščih, deloma pa v NOV kot član uredništva in urednik za kulturo pri Slovenskem poročevalcu. Po vojni je nadaljeval študij ter diplomiral in še leto dni vztrajal pri Slovenskem poročevalcu.

Bil je dramaturg, teatrolog, literarni in gledališki zgodovinar, častni član Slavističnega društva Slovenije ter član razreda za filološke in literarne vede SAZU pa tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, Župančičeve nagrade, zlate značke Borštnikovega srečanja, Sterijeve nagrade in srebrnega častnega znaka svobode. Napisal je celo vrsto monografij o zgodovini slovenskega gledališča in njenih izstopajočih posameznikih. Bil je dragocen uredniški sodelavec zbirke Zbrana dela slovenskih pisateljev ter vesten urejevalec knjižnih objav korespondence med velikani naše literature in gledališča.