Ernesto Che Guevara
O avtorju
Ernesto Rafael "Che" Guevara de la Serna (1928-1967). Revolucionar argentinskega rodu se je rodil 14. junija 1928 v mestu Rosario v družini arhitekta Ernesta Guevare Lyncha. V času študija medicine na fakulteti v Buenos Airesu, se je odpravil na potovanje proti severu. S prijateljem Albertom Granadosom sta želela prepotovati večji del Latinske Amerike in se posvetiti boju proti gobavosti in slabim družbenim razmeram, v katerih je živela večina prebivalstva. Njuna motoristična ekspedicija z leta 1952 je popisana v knjigi Motoristov dnevnik.
Leta 1954, ko je bil že vpleten v politično dogajanje in živel v Gvatemali, je padla izvoljena vlada Jacoba Arbenza, kar je bila posledica vojaške akcije, ki jo je iz ozadja spodbudila CIA. Ernesto je pobegnil v Mehiko in se, sledeč gvatemalski navezi, v mehiški prestolnici povezal s skupino kubanskih revolucionarjev v eksilu. Julija 1955 je spoznal Fidela Castra in se vključil v gverilsko gibanje, ki si je prizadevalo odstaviti kubanskega diktatorja Fulgencia Batisto. Kubanci so dali Ernestu vzdevek "Che", s katerim je postal znan kot ena izmed ikon 20. stoletja.
Konec novembra 1956 se je kot zdravnik pridružil skupini upornikov, ki se je v kubanskem gorovju Sierra Maestra pripravljala na oboroženi boj. Čez nekaj mesecev je postal prvi poveljnik uporniške vojske in hkrati nadaljeval z zdravljenjem ranjenih upornikov in zajetih vojakov Batistove vojske. Septembra 1958 je odigral odločilno vlogo v vojaškem porazu Batiste. Castro je po okrepitvi nove revolucionarne oblasti Guevari zaupal vodenje agrarne reforme in organiziranje kubanskega gospodarstva. Bil je med ključnimi voditelji politične organizacije, ki se je leta 1965 preoblikovala v kubansko Komunistično partijo.
Poleg tega je bil Guevara predstavnik kubanske revolucionarne vlade, vodil je številne delegacije ter imel govore pred Organizacijo združenih narodov in na drugih mednarodnih forumih v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in nekaterih državah socialističnega bloka (obiskal je tudi nekdanjo Jugoslavijo). Uveljavil se je kot zavzet zagovornik pravic in artikulirani glasnik prebivalcev tretjega sveta.
Aprila 1965 je Guevara zapustil Kubo in se odpravil v Afriko, kjer je vodil uporniško misijo, ki je podpirala revolucionarni boj v Kongu. Decembra istega leta se je skrivaj vrnil na Kubo, da bi organiziral uporniško akcijo v Boliviji. Novembra 1966 je prispel v Bolivijo, kjer je nameraval izzvati tamkajšnjo vojaško diktaturo in posredno spodbuditi revolucionarno gibanje, ki bi se razširilo po vsej Latinski Ameriki. V bitki 8. oktobra 1967 je bil Guevara ranjen in ujet s strani pripadnikov bolivijske vojske, ki so jo usmerjali interesi ZDA. Naslednji dan je bil umorjen, njegovo telo so skrili. Njegove ostanke so odkrili šele leta 1997 in jih vrnili na Kubo. V Santa Clari, v središču Kube, so v spomin na Che Guevaro postavili spomenik, saj je prav tam zmagal v glavni bitki v obdobju revolucionarne vojne.
Njegov gverilski duh ostaja vir navdiha mnogih posameznikov, o njegovem življenju sta bila posneta dva filma: Leta 2004 Motoristov dnevnik (Diarios de motocicleta) v režiji Walterja Sallesa, kjer je Cheja upodobil Gael García Bernal. Leta 2008 Che v režiji Stevena Soderbergha, kjer je lik Cheja odigral Benicio del Toro in za to vlogo v Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca.