Franc Saleški Finžgar (1871–1962) je bil pisatelj, dramatik, duhovnik, urednik in publicist.

Po zaključenem študiju teologije je služboval v različnih slovenskih krajih, največ časa na zadnjem službenem mestu v Trnovem v Ljubljani. Finžgar je bil urednik Mohorjeve družbe in revije Mladika ter urednik in predsednik Nove založbe. Bil je med prvimi rednimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Svojo pisateljsko pot je začel že v gimnazijskih letih (povest Študent naj bo). Izhajal je iz romantičnega realizma in pisal predvsem kmečke in meščanske povesti v ljudskem jeziku (Gozdarjev sin, Strici, Dekla Ančka …). Najbolj znan je njegov zgodovinski roman Pod svobodnim soncem. Vrsta njegovih pripovedi in pravljic je namenjena otrokom in mladim (Gospod Hudournik, Makalonca, Leta moje mladosti, Iveri, Iz mladih dni …). Velik uspeh je dosegel tudi z ljudskimi igrami z zgodovinsko in sodobno snovjo iz kmečkega življenja (Divji lovec, Naša kri, Razvalina življenja …). Svoje življenje je opisal v delu Leta mojega popotovanja.

Ob 150. obletnici njegovega rojstva je pri Mladinski knjigi v zbirki Album izšla obsežna monografija Franc Saleški Finžgar – vera v resnico, lepoto in pravico dr. Janeza Bogataja in dr. Mihaela Glavana.