Baron Janez Vajkard Valvasor (1641–1693), kranjski plemič, polihistor, član Kraljeve družbe (Royal Society) v Londonu, študent zgodovine, arheologije, matematike, magije in alkimije, svetovni popotnik, vojak in poveljnik, raziskovalec in zbiratelj, histograf, geograf, etnograf, topograf, kartograf, naravoslovec in tehnik, lastnik mogočne knjižnice z vsemi takrat pomembnimi znanstvenimi deli, pisec, risar, urednik, založnik in izdajatelj, raziskovalec Cerkniškega jezera, izumitelj ulivanja bronastih kipov v enem kosu, avtor načrta za predor pod Ljubeljem, prvi slovenski sistematični kartograf, ustanovitelj prvega grafičnega podjetja, prvi bakrotiskar, začetnik slovenske historiografije, geografije in etnologije, morebiti celo prvi slovenski prostozidar, mož nenavadne usode, ki je s svojo Slavo pisal in se vpisal v zgodovino slovenstva.

Po pionirskih protestantih predstavlja Valvasor najvišji vzpon tvorne kulturne zavesti na Slovenskem in je zaradi svojega prispevka k znanosti, vedenju in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske in evropske zgodovine. S svojo Slavo je opravil enkratno in neprecenljivo delo, ki ga za njim ni ponovil več nihče. Narava mu je dodelila izreden um, odločnost in pogum. Pripadal je tujerodnemu plemstvu, a je za domovino deloval naravnost fanatično do premoženjskega in fizičnega zloma. Slava mu!