Peter Kolšek (1951–2019) je bil pesnik, novinar in publicist.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1978 diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenistike. Poklicno pot je začel kot profesor na srednji šoli, od leta 1987 pa je bil v službi pri časopisni hiši Delo (v letih 1992–1999 urednik kulturne redakcije, v letih 2006–2014 je urejal prilogo Književni listi). Tudi po upokojitvi je ostal redni kolumnist Sobotne priloge Dela. V ospredju njegovega pisanja je bila kultura.

Kolšek je tudi avtor osmih pesniških zbirk, kritiških in kolumnističnih knjig, romana Navadna razmerja, ki sta ga napisala skupaj z Brino Švigelj Mérat, več pesniških antologij, najpomembnejša med njimi je Nevihta sladkih rož: antologija slovenske poezije 20. stoletja (2006). Z Dragom Bajtom je leta 1993 sestavil antologijo slovenske poezije (Sončnice poldneva).

Kot avtor se je podpisal tudi pod dokumentarno esejistično monografijo Reci tvoji roki, da jo poljubljam (2018), v kateri se je skušal približati Cankarjevemu zapletenemu erotičnemu »podzemlju«. Je tudi soavtor več srednješolskih učbenikov in spremnih besedil ter antologij.

Leta 2025 je postal posmrtni prejemnik zlatnika poezije za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika ter kulture po izboru Zorana Pevca. Podeljujejo ga v sklopu Veronikine nagrade v Celju od leta 2005.

Foto: Saša Kovačič