Wisława Szymborska (1923–2012) je poljska pesnica in esejistka, Nobelova nagrajenka za leto 1996.

Rodila se je v vasici blizu Poznanja na vzhodu Poljske. Pri osmih letih se je z družino preselila v Krakov, kjer je nato živela do smrti. Na to mesto sta jo vezala globoka ljubezen in širok umetniški krog, katerega del je bila. Zaposlena je bila pri reviji Życie Literackie in vsakih nekaj let izdala tanko knjižico svojih pesmi.

Wisławo Szymborsko uvrščajo med največje poljske pesnike druge polovice 20. st., kot so Tadeusz Różewicz, Zbigniew Herbert, Czesław Miłosz …Poljski literarni kritiki vidijo pomen pesničine ustvarjalnosti za poljsko pesništvo v tem, da je ponovno oživljala miselno poezijo.

Njene na videz lahkotne, s skepso, ironijo in humorjem prežete pesmi zastavljajo temeljna vprašanja o življenju in svetu ter jih vedno znova osvetljujejo z nepričakovanih zornih kotov. Prevedene so v več kot štirideset jezikov (v vse evropske, arabščino, hebrejščino, kitajščino in japonščino).

V slovenščini so doslej izšli izbor Semenj čudežev (1997), zbirka Trenutek (2005) in Radost pisanj: zbrane pesmi (2019), ki zajemajo iz vseh pesničinih zbirk.