Popolna karantena in prepoved potovanj sta opustošili tudi najbolj oblegane turistične znamenitosti – od Operne hiše v Sydneyju, nočne tržnice v Bangkoku, muzeja Louvre v Parizu do rimskega Koloseja. In če ste se kdaj poskušali fotografirati pred vodnjakom Trevi v Rimu, potem še kako dobro veste, da je znal biti to pravi podvig.
Potrebovali ste veliko potrpljenja in organizacijskih sposobnosti, pa vam je celo v tem primeru v kader lahko padel kak sotrpin oziroma zanesen obiskovalec, praviloma turist, kar je po definiciji Svetovne turistične organizacije vsak, ki se znajde najmanj 80 kilometrov od kraja stalnega prebivališča.
Množični turizem se je v zadnjem desetletju zlasti po zaslugi spletne platforme za prenočitve Airbnb in nizkocenovnih letalskih prevoznikov razbohotil do roba in še čez, zato smo se ob najbolj obleganih turističnih točkah včasih dejansko počutili kot mučeniki. Prihajalo je celo do takšnih absurdov, kot so »selfie pretepi«.
V nekaterih najbolj obleganih mestih, kot so Benetke, Pariz in Barcelona, so domačini imeli turiste že tako vrh glave, da so proti njim organizirali celo proteste, marsikje pa so se pojavili celo nespodobni grafiti z napisi Jeb... Airbnb. Ljubljana, ki se je v zadnjih letih pospešeno spreminjala v Disneyland za turiste, v tem smislu ni nobena izjema. Vprašanje pa je, kaj dežurni nergači pravijo zdaj, ko središče mesta žalostno sameva.
Slika: Še težje kot letalsko bo oživiti industijo potniških križark, ki je med pandemijo doživela velik udarec, saj so se v svetovnih novicah pogosto pojavljale prav turistične ladje, ki so obtičale v katerem od pristanišč, potniki pa niso smeli zapuščati ladij.
V začetku marca je svet nenadoma popolnoma obstal in nemogoče se je bilo izogniti podobam praznine, ki so po eni strani izpostavile lepoto turističnih znamenitosti, po drugi pa nas navdale s tesnobo. Nenehno oblegane prestolnice so otrpnile v samoti, kot ji še nismo bili priča. Ob podobah opustelih ulic in trgov Sankt Peterburga ter samotnega Velikega kanala v Benetkah si je bilo težko predstavljati, da se je še pred kratkim tam kar trlo turistov.
Evropske in svetovne metropole seveda niso izgubile sposobnosti kot magnet privlačiti ljudi, denar in delovna mesta. Ne nazadnje so v preteklosti že preživele kugo, kolero in vojne, ki so bile veliko bolj uničujoče kot pandemija Covida-19. A seveda bi bil smotrn premislek, ali si sploh želimo vrnitve k množičnemu turizmu, kakršnega smo poznali do zdaj, saj je temeljil zlasti na obisku precenjenih, prenapoljnenih in onesnaženih metropol.
Kakorkoli že. Popandemični turistični trendi bodo kot kaže bolj naklonjeni izletom v naravo kot mestom, zato bo prej večno oblegana Mona Liza v pariškem Louvru, kot kaže, še kar nekaj časa na oddihu.
Najhujša kriza po II. svetovni vojni
Svetovni turizem doživlja najhujšo krizo po II. svetovni vojni oziroma po letu 1950, ko so v tem sektorju gospodarstva začeli spremljati podatke. Po povzročeni škodi je s trenutno krizo primerljiva kvečjemu tista po terorističnih napadih 11. septembra 2001 na Svetovni trgovinski center v New Yorku.
Svetovna turistična organizacija napoveduje, da bomo letos našteli od 850 milijonov do 1,1 milijarde popotnikov manj kot lani, ko je po svetu vandralo 1,4 milijarde ljudi. Pričakovani padec naj bi bil med 58 do 80 odstotki, ali bomo priča bolj optimističnemu ali bolj pesimističnemu scenariju, pa je odvisno od tega, kdaj se bo začelo odpiranje mednarodnih meja.
Smotrn bi bil premislek, ali si sploh želimo vrnitve k množičnemu turizmu, kakršnega smo poznali do zdaj, ki je temeljil zlasti na obisku precenjenih, prenapoljnenih in onesnaženih metropol.
Če se bo postopno odpiranje začelo prvega julija, se pričakuje 58-odstotni padec. Če se bodo meje odprle v začetku septembra, bo padec 70-odstotni, če pa se bo vse skupaj zamaknilo do konca leta, pa se pričakuje kar 78-odstotni izpad.
V svetovnem turističnem sektorju bi to pomenilo izgubo prihodkov v višini od 910 milijard do 1,2 trilijona ameriških dolarjev, neposredno pa je ogroženih med 100 do 120 milijonov zaposlitev v turistični industriji. »Turizem je doživel silovit udarec. V najbolj delovno intenzivnem sektorju ekonomije je ogroženih na milijone delovnih mest,« je pesimističen Zurab Pololikašvili, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.
S podobno črnogledimi napovedmi so postregli tudi pri Svetovnem potovalnem in turističnem svetu (WTTC), kjer napovedujejo več kot 100 milijonov izgubljenih delovnih mest v popotniškem in turističnem sektorju. Največje izgube pričakujejo v največjih gospodarstvih sveta. »Gre za osupljivo in zelo skrb vzbujajočo spremembo v zelo kratkem času. Naša raziskava je pokazala, da smo samo aprila v potovalni in turistični industriji izgubili kar 25 milijonov delovnih mest. Pandemija je izbrisala celoten turistični cikel. Potovanja in turizem so hrbtenica globalne ekonomije. Brez tega segmenta bodo globalna gospodarstva imela težavo z resnim okrevanjem. Na stotine milijonov ljudi bo še v naslednjih letih trpelo ogromno finančno in psihološko škodo,« ocenjuje Gloria Guevara, generalna direktorica WTTC-ja.
Tako kot hoteli in restavracije se tudi letalske družbe zdaj trudijo bodoče potnike prepričati, da bo letenje z njimi varno. Napovedujejo, da bodo pri vhodih na krov namestili termometre, letala pa naj bi razkuževali s sredstvi, ki bodo viruse uničevala kar 90 dni.
Po najbolj optimistični oceni strokovnjakov s področja turizma se okrevanje v najboljšem primeru pričakuje v zadnji četrtini letošnjega leta, bolj realistične ocene pa pravijo, da bo treba počakati na prihodnje leto. Azijska in pacifiška regija naj bi se pobrali med prvimi, prav tako naj bi prvi okreval domači turizem, šele nato naj bi prišel na vrsto mednarodni.
Na podlagi prejšnjih kriz v turistični industriji strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi najprej obudili počitniški turizem, še zlasti potovanja s ciljem obiskovanja prijateljev in sorodnikov, šele nato naj bi prišla na vrsto službena potovanja.
Samo moj košček plaže
Zaposleni v storitvenem sektorju se trenutno ukvarjajo zlasti z vprašanjem, kako inovativno ohranjati socialno distanco. V Italiji, ki sodi med najbolj prizadete države, razmišljajo, da bi tako na plažah kot v restavracijah začeli nameščali pleksi stekla, v Nemčiji pa stavijo na klasične plažne stole wicher, ki so jih doslej za zaščito pred mrzlim vetrom uporabljali dopustniki na Severnem in Baltskem morju.
S plažnimi pripomočki si v Nemčiji pomagajo tudi sicer. V enem od barov v kraju Schewerin v nemški zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjanska so za potrebe ohranjanja socialne distance izdelali ogromne klobuke iz penastih cevi za plavanje, s katerimi si pri plavanju radi pomagajo zlasti otroci. »Ko smo prišli v bar, so nam prinesli ogromne klobuke, kar je bilo super. Gre za čudovito pobudo, saj je trenutno najpomembnejše vzdrževati socialno distanco. Gre za smešen koncept, kar je pomembno zlasti v časih, ki niso tako smešni,« je ena od obiskovalk komentirala za Euronews.
»Socialno distanco bo treba ohranjati povsod, tudi na plažah. Turizem ne bo več videti tako kot doslej. Tudi v hotelih bodo morali natančno upoštevati posebna navodila za ohranjanje higiene in varnosti,« je povedal Krunoslav Capak, direktor Hrvaškega inštituta za javno zdravje. Hrvaška, kjer poletni dopust običajno preživlja tudi ogromno Slovencev, je že konec maja odprla meje za deset držav EU, tudi za Slovenijo. Manj velikodušni do slovenskih turistov so bili v Grčiji, saj nas niso dali na prvi seznam obiskovalcev, ki jim bodo na stežaj odprli vrata.
Popandemični turistični trendi bodo kot kaže bolj naklonjeni izletom v naravo kot mestom, zato bo prej večno oblegana Mona Liza v pariškem Louvru (na fotografiji), kot pravijo, še kar nekaj časa na oddihu.
Načrt »deeskalacije« so že 1. maja predstavili tudi v Španiji, ki je druga najbolj oblegana turistična velesila na svetu in je leta 2018 v turizmu ustvarila kar 81,5 milijarde ameriških dolarjev prihodkov. Španski turistični sektor prispeva kar 12 odstotkov bruto domačega proizvoda in kar 13 odstotkov vseh zaposlitev. Turistično združenje Exceltur napoveduje, da bo karantena oklestila za 60 odstotkov prihodkov.
»Želimo biti destinacija, ki svojim strankam ponuja 100-odstotno garancijo, da smo najbolj varni in higienični,« je povedal Daniel Barbero, ki je za turizem zadolžen v Almunecarju, turističnem kraju kakih 80 kilometrov od Malage v južni Španiji. Na nekaterih španskih plažah bodo zaposlili dodatne varnostnike, ki bodo skrbeli za ohranjanje socialne distance, v priljubljenem Lloret de Maru na oblegani Costa Bravi pa bodo plaže razdelili na tri sekcije; za starejše ljudi, za družine z otroki, posebna sekcija pa bo namenjena odraslim brez otrok oziroma skupinam prijateljev.
V mestnem svetu kraja Senxenxo v provinci Pontevedra v španski avtonomni regiji Galiciji bodo koščke plaže ločevali z vrvjo in tako ustvarili 780 ločenih zaplat, na katerih se bo lahko sončnim žarkom prepuščalo med 1560 do 2340 ljudi, kar je 50 odstotkov manj kot lani. Svojega koščka plaže ne bo mogoče rezervirati vnaprej.
Pred vstopom še hiter test?
Se pa zato z rezervacijami že hvalijo v prestižnem hotelu na osrednjem trgu Plaza de Espana v Madridu, kjer bodo morali gostje pred vstopom opraviti hiter test za Covid-19, kar jih bo stalo dodatnih 50 evrov. Če bodo zdravi, jim bodo omogočili vstop v prestižno restavracijo na strehi hotela, v nasprotnem primeru jih bodo zaprli v sobo in o njih obvestili zdravstvene službe. A kljub temu se direktor omenjene hotelske skupine Javier Perez že hvali s kar 600 rezervacijami. »Ko bomo odprli svoja vrata, bomo polno zasedeni. Za popolno dezinfekcijo smo kar 120 tisoč evrov investirali v naprave z ultraviolično svetlobo,« je pojasnil Perez.
Po oceni osrednje španske hotelirske organizacije je nameščanje pleksi stekel predraga rešitev, zato so se v restavracijah in barih raje odločili za zmanjševanje kapacitet na polovico. Z ukrepi bodo posegli tudi v špansko prehranjevalno tradicijo; namesto tapasov in paelj, tradicionalnih španskih prigrizkov, ki se jih uživa iz skupnega krožnika, bodo začeli streči bolj individualne obroke. Menije bodo objavljali na spletu, da jih ne bo treba fizično predajati iz roke v roko.
Osebno mi nova realnost ni najbolj všeč, a potovala bom zagotovo še »Turizem je del normalnega življenja v skorajda vseh družbah, še posebej pa v Evropi. Ljudje bodo zelo veseli, ko bodo lahko spet potovali. Vprašanje je, koliko in ali si bodo to sploh lahko privoščili, saj bo pandemiji brez dvoma sledila gospodarska kriza,« je prepričan Ulf Sonntag, vodja marketinških raziskav pri Inštitutu za turistične in termalne raziskave v Severni Evropi. Dodaja, da bodo ljudje v prihodnosti zagotovo potovali drugače, kot so doslej.
V turistični industriji trenutno prevladuje mnenje, da bo v turizmu bolj pomembna postala kvaliteta kot kvantiteta, poleg tega pa znotraj industrije še bolj poudarjajo pomen trajnostnega turizma. Enoznačnega odgovora na vprašanje, ali je pandemija prinesla dokončni konec množičnega turizma, kot smo ga poznali doslej, pa za zdaj še ni.
Turistične velesile in turistični otočki
Po podatkih nevladne organizacije Svetovni potovalni in turistični svet so potovanja in turizem leta 2018 v svetovno gospodarstvo prispevali kar 8,8 trilijona ameriških dolarjev in so zaslužni za 10,4 odstotkov gospodarske aktivnosti. Po njihovih podatkih je v svetovnem turizmu 319 milijonov delovnih mest. Poleg že omenjene Španije, ki je po ustvarjenem dohodku od turizma na drugem mestu – pred njo so samo ZDA, ki s turizmom ustvarijo 214,5 milijarde dolarjev na leto – med turistične veselile sodijo še Francija, Tajska, Velika Britanija, Avstralija, Nemčija, Japonska, Macao, Kitajska, Hong Kong, Indija, Kanada, Turčija, Avstrija, Mehika, Združeni Arabski Emirati, Singapur ter Portugalska.
Še hujše ekonomske posledice bodo čutile majhne otoške države, katerih gospodarstvo temelji izključno na turizmu. Med njimi je tudi Islandija, ki je veliko škodo utrpela že med globalno gospodarsko krizo leta 2008. Zdaj jo spet čakajo hudi časi, saj več kot tretjino njenega bruto domačega proizvoda prinese turizem. V kategoriji držav, kjer turizem prispeva približno 30 odstotkov bruto domačega proizvoda, so še Jamajka, Kambodža, Gruzija, Kajmanski otoki ter Malta.
Smrt nizkocenovnikov, križark in Airbnb?
Množičnega turizma si ni mogoče predstavljati brez nizkocenovnih letalskih prevoznikov, s katerimi so svetovni popotniki postali dobesedno zasvojeni. Po podatkih Mednarodne zveze za letalski promet (Iata) je mednarodni letalski promet zaradi pandemije izgubil kar 95 odstotkov poletov, kar pomeni, da bodo ob več kot polovico prihodkov – 313 milijard ameriških dolarjev. »Perspektive v letalski industriji so videti čedalje bolj strašne. Hitrega okrevanja ne bo,« je napovedal Alexandre de Juniac, generalni direktor Iata.
Kljub obsežnim državnim podporam je po njegovem ogroženih kar 25 milijonov delovnih mest, letališča pa naj bi začela s polno paro delovati šele prihodnje leto ali pa celo šele leta 2022. »Mislim, da se na stanje, kot smo ga poznali do pandemije, ne bomo vrnili še najmanj desetletje. Prepričana sem, da bo prišlo do drastičnih sprememb v načinu potovanja. Nizkocenovniki so stvar preteklosti, saj se bo cena vozovnic zaradi socialne distance podražila,« je napovedala ameriška novinarka Christine Negroni, ki je letalske družbe označila kot glavne krivce za širjenje pandemije.
Tako kot hoteli in restavracije se tudi letalske družbe zdaj trudijo bodoče potnike prepričati, da bo letenje z njimi varno. Napovedujejo, da bodo pri vhodih na krov namestili termometre, letala pa naj bi razkuževali s sredstvi, ki bodo viruse uničevala kar 90 dni.
Še težje kot letalsko bo oživiti industijo potniških križark, ki je med pandemijo doživela velik udarec, saj so se v svetovnih novicah pogosto pojavljale prav turistične ladje, ki so obtičale v katerem od pristanišč, potniki pa niso smeli zapuščati ladij. Norveško podjetje Norwegian Cruise Line je konec maja objavilo, da so v prvem četrtletju letošnjega leta utrpeli škodo v višini 1,88 milijarde ameriških dolarjev, zato se bojijo, da bodo kmalu objavili stečaj, kar je denimo že storilo podjetje za najem avtomobilov Hertz.
Na robu preživetja se je znašel še en ekosistem, ki je zrasel okoli turizma – spletna platforma za najem prenočišč Airbnb s sedežem v San Franciscu, katere vrednost so ocenjevali na 31 milijard ameriških dolarjev. Podjetje, ki je oglaševalo sedem milijonov prenočišč po vsem svetu, je čez noč izgubilo skoraj vse rezervacije. »Skupaj se prebijamo skozi najhujšo krizo v našem življenju,« je v prvem pismu zaposlenim zapisal generalni direktor Brian Chesky. Že v naslednjem jim je sporočil, da bo brez dela ostalo 25 odstotkov od skupaj 7500 zaposlenih in da bodo zamrznili načrtovane investicije v hotele, letalske družbe in filmsko produkcijo.
»Vrnili se bomo k svojim koreninam, se pravi k ljudem, ki so gostili druge ljudi in jim ponujali čudovite izkušnje. Naš prvi slogan se je glasil: »Potuj kot človek«. Človeška izkušnja je bila vedno pomembnejša kot potovanje,« je Chesky poskušal zmanjšati nastalo škodo.
Slovenija – zelena, varna in gostoljubna
V Sloveniji je turizem hitro rastoča gospodarska panoga, ki v bruto domači proizvod prispeva 12,8-odstotni delež. Med najbolj obiskanimi turističnimi kraji so Bled, Piran, Postojnska jama ter Ljubljana. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) smo lani imeli 6,23 milijona turističnih prihodov, od katerih so jih kar 4,70 milijona ustvarili tuji gosti, med katerimi so prevladovali obiskovalci iz Nemčije, Italije in Avstrije. Slovenskih turistov je povprečno od 25 do 30 odstotkov vseh gostov.
V zadnjih 25 letih smo imeli v turizmu nadpovprečno visoko rast; potrojilo se je število tujcev, ki so prenočili v Sloveniji, prav tako smo pridobili sloves varne turistične destinacije, kar je po terorističnih napadih 11. septembra postalo ena od naših največjih prednosti. Poleg tega smo v mednarodnih krogih cenjeni kot »zelena in zdrava« turistična regija.
A tudi slovenski turizem je zaradi pandemije padel v najglobljo krizo po osamosvojitvi. Že februarja je bil obisk tujih gostov več kot polovico manjši kot v enakem obdobju lani, po ocenah Slovenske turistične organizacije pa bo upad povpraševanja tujih turistov letos 60-odstoten, kar je pravzaprav optimistična ocena, saj temelji na predvidevanjih, da se bo večina ukrepov v regiji sprostila že junija.
Članek je bil objavljen v reviji Gea (julij 2020)
