Človeštvo postaja urbana vrsta, mesta so vedno bolj naš prevladujoči habitat. Pred dvema stoletjema je vsega tri odstotke svetovne populacije živelo v mestih, danes tam živi polovica, do leta 2050 pa naj bi se ta delež povečal na 75 odstotkov.
Nekateri menijo, da so mesta največja človeška iznajdba, ključen način človeške družbene in ekonomske organiziranosti.
V nekaterih pogledih so sodobna mesta podoba temne prihodnosti, ki smo se je bali, po drugi strani pa so najpomembnejši ekonomski motor, saj proizvedejo štiri petine globalnega BDP, so pa tudi inkubator inovativnih tehnologij in okoljevarstvenih iniciativ.
Trenutno največ pozornosti zbujajo ogromna, futuristično oblikovana mesta v Aziji, kot so Tokio, Hongkong, Singapur, Šanghaj in Seul, ki so eksplozivno zrasla v zadnjih desetletjih. A 21. stoletje bo po napovedih v znamenju afriških mest. Prvo stomilijonsko mesto naj bi okoli leta 2100 postal nigerijski Lagos, podobno rast pa naj bi doživela tudi druga afriška in indijska mesta. Tokio bo največji metropolis na svetu samo še do leta 2028, ko ga bo prehitel indijski Delhi. Prihodnost bo prinesla kar precej res ogromnih mest, saj je v nekaterih delih sveta še vedno zelo visoka nataliteta, poleg tega se bodo nekatera hitro rastoča urbana področja zlila in združila, denimo Johannesburg in Pretoria v Južni Afriki.
Velikost mest
Ker obstajajo samo zelo neobvezni sporazumi, po katerih določajo velikost mest in območje, ki k njim spada, so lestvice največjih mest različne. Po lestvici, ki so jo objavili Združeni narodi in ki meri velikost mest glede na to, koliko prebivalcev živi na širšem metropolitanskem območju, je kot rečeno na vrhu Tokio z 38 milijoni ljudi.
Druga na tej lestvici metropolisov je indonezijska Džakarta z 32 milijoni prebivalcev, tretji pa indijski Delhi s 27 milijoni prebivalcev. Po statistiki fundacije City Mayors, v kateri je zajeto samo število prebivalcev administrativnega mestnega območja (city proper), pa je največji trenutno Šanghaj s 24 milijoni prebivalcev, sledijo mu Peking, Karači, Istanbul in Daka. Tokio je na tej lestvici šele na šestem mestu; po tovrstnem štetju ima 13 milijonov prebivalcev.
Najbogatejša, najbolj zelena, najbolj futuristična mesta …
Mest pa ne razvrščajo samo po velikosti, temveč tudi po drugih kriterijih, recimo glede na življenjske stroške, ekološko naravnanost, kakovost življenja, tehnološko razvitost, lepoto, varnost ... Pa si jih nekaj poglejmo.
Po lestvici, ki jo je objavil Finances Online, je Tokio s 1520 milijard dolarjev BDP na vrhu lestvice najbogatejših mest, sledijo mu New York, Los Angeles, Seul, London, Pariz, Osaka, Chicago, Moskva in Šanghaj. Na lestvicah, kjer merijo kakovost življenja v mestih, upoštevajo pa take dejavnike, kot so raven zdravstvene oskrbe, dostopnost stanovanj, višina življenjskih stroškov, varnost, politična stabilnost in razvitost javnega transporta, se po navadi zelo dobro uvrščajo evropska, pa tudi avstralska, novozelandska in kanadska mesta. Na eni od takih lestvic, ki jo je pripravila Deutsche Bank, je mesto z najvišjo kakovostjo življenja novozelandski Wellington, sledijo Zurich, Kopenhagen, Edinburgh in Dunaj.
Slika: Singapur velja za eno najbolj varnih mest na svetu, med drugim tudi zato, ker je v njem nameščenih 52 tisoč nadzornih kamer. Senzorji ne zbirajo le varnostnih informacij, temveč vse mogoče: od temperature zraka, hitrosti vetra do obrazov ljudi na ulicah …
Lestvic najbolj futurističnih mest je veliko, na njihovem vrhu pa običajno najdemo mesta, kot so Dubaj, Tokio, Seul, Singapur, Bangalore, Chongqing, Silicon Valley, Helsinki, Amsterdam ... Nekatera od teh mest so si naziv zaslužila s fascinantnimi panoramami nebotičnikov, druga s tehnološko razvitostjo in okoljevarstvenimi iniciativami, tretja zato, ker premorejo največjo koncentracijo tehnološkega talenta, denimo Silicijeva dolina v Kaliforniji in indijski Bangalore. Helsinki in Amsterdam pa se za uvrstitev na tovrstne lestvice lahko zahvalita dejstvu, da mestna oblast zelo spodbuja razvoj tehnološke opreme za boljše upravljanje mesta.
Kljub vsem težavam so strokovnjaki prepričani, da prinaša urbanizacija več koristi kot škode, da ponuja možnosti za razvoj, tudi trajnostni. Mesta pomenijo manjšo porabo na prebivalca pri infrastrukturi in storitvah, zaradi česar se zdijo idealen odgovor na izziv rasti prebivalstva.
Na lestvicah najbolj zelenih in ekoloških mest so prva mesta rezervirana za evropska, novozelandska in severnoameriška mesta, kot so Kopenhagen, Stockholm, Reykjavik, Vancouver, Amsterdam, Portland … Predvsem skandinavska mesta so zgled dobre okoljevarstvene prakse. V Kopenhagnu imajo denimo več koles kot avtomobilov, 62 odstotkov prebivalcev se na delo in v šolo vozi s kolesom, voda v pristanišču pa je tako čista, da lahko v njej plavajo. Kopenhagen si je postavil cilj, da bi do leta 2025 postal prvo brezogljično mesto na svetu.
Največja mesta bodo v Afriki in Indiji
Nekatere lestvice pa se ukvarjajo tudi s projekcijami prihodnosti. Kot rečeno, so trenutno najhitreje rastoča nekatera afriška pa tudi indijska mesta. Čez 80 let bo največje mesto na svetu nigerijski Lagos, ki je od leta 1960 do danes zrasel z 200 tisoč na 20 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da se je povečal za stokrat, do leta 2100 pa naj bi se povečal še za petkrat. Po projekcijah raziskovalcev pri Global Cities Institute naj bi bilo takrat drugo mesto po velikosti Kinšasa s 83 milijoni prebivalcev, tretje Dar es Salaam s 73 milijoni, sledijo indijski velikani Mumbai in Delhi, potem pa še Kartum, Niamey pa Daka, Kalkuta, Karači, Nairobi, Lilongwe … Kar 13 od dvajsetih največjih mest bo konec 21. stoletja v Afriki, tri v Indiji, nobeno pa ne bo v Amerikah, na Kitajskem in v Evropi.
Preteklost mest
Mesta so relativno nov pojav v človeški zgodovini, urbanizacija pa proces, ki je potekal najprej precej počasi, zadnja desetletja pa veliko hitreje. Prvo znano mesto v človeški zgodovini je Jeriha v Palestini, ki se je pojavila sedem tisoč let pred Kristusom. Prva večja trgovska mesta so nastala okoli 4000 let pred Kristusom v današnjem južnem Iraku. Prvo zares veliko in globalizirano mesto, ki je doseglo milijon prebivalcev, je bil antični Rim, v desetem stoletju je tako velikost dosegel Bagdad, v šestnajstem pa Peking.
V določenih obdobjih je bilo največje mesto na svetu Carigrad oziroma Istanbul, v 19. stoletju je London narasel na pet milijonov prebivalcev, leta 1925 pa je bil s sedmimi milijoni prebivalcev največji New York. Po letu 1968 je naslov največjega mesta na svetu New Yorku prevzel Tokio oziroma konglomerat mest okoli njega. Velika mesta so se v preteklosti pojavljala na zelo različnih koncih sveta, urbanizacijo pa sta poganjali trgovina in industrializacija.
Kakšno je življenje v velikih mestih
Po podatkih Združenih narodov naj bi bilo trenutno na svetu 33 megapolisov z več kot deset milijoni prebivalcev (leta 2030 jih bo že 43). V marsičem so si podobni – prenaseljenost, hrup, gneča, onesnaženje so prisotni povsod.
Velike razlike pa so med mesti, ki so na globalnem jugu, in tistimi, ki so na globalnem severu. Mesta na globalnem severu so bogata in organizirana, mesta na globalnem jugu pa revna in kaotična. Velika mesta v tretjem svetu pa se poleg tega spopadajo s pomanjkanjem osnovne infrastrukture, kot sta vodovod in kanalizacija, visoko stopnjo kriminala, korupcijo, prenosljivimi boleznimi.
Slika: Na lestvicah najbolj zelenih in ekoloških mest so prva mesta rezervirana za evropska, novozelandska in severnoameriška mesta, kot so Kopenhagen, Stockholm, Reykjavik, Vancouver, Amsterdam, Portland …Predvsem skandinavska mesta so zgled dobre okoljevarstvene prakse.
Po predvidevanjih kar milijarda svetovnega prebivalstva živi v slumih takih mest, kar zbuja alarmantne napovedi o prihajajoči apokalipsi. Slumi so v Delhiju, Ciudadu de Mexicu, Nairobiju, Kairu, Caracasu, Riu de Janeiru, Manili in drugod in prav gotovo se bodo v 21. stoletju še širili. Poleg prenaseljenosti je za marsikatero od mest značilno tudi apokaliptično onesnaženje, denimo za Delhi in Peking.
Mesta so priložnost
A kljub vsem težavam so strokovnjaki prepričani, da prinaša urbanizacija več koristi kot škode, da ponuja možnosti za razvoj, tudi trajnostni. Po raziskavi, ki sta jo opravila Geoffrey West in Luis Bettencourt, mesta človeški in fizični kapital povečujejo eksponentno, kar se vidi pri številnih kazalnikih, kot so BDP, plače, patenti in denar, ki ga namenjajo za razvoj in raziskave. Poleg tega mesta pomenijo manjšo porabo na prebivalca pri infrastrukturi in storitvah. S tega stališča se zdijo naravnost idealen odgovor na izziv rasti prebivalstva, ki bo do konca 21. stoletja naraslo na 14 milijard.
McKinsey Global Institute predvideva, da 600 največjih mest prispeva 60 odstotkov globalnega BDP, in pričakovati je, da bo ta številka v prihodnje še rasla. Morda bodo posamezna mesta kmalu pomembnejša kot države.
Odgovor na izzive, ki jih prinašajo mesta prihodnosti, je med drugim tudi digitalizacija. Nekatera razvitejša mesta že uporabljajo platforme, ki delujejo po principu Interneta stvari. Z njimi zbirajo informacije, s katerimi učinkoviteje upravljajo mesto, lahko pa tudi načrtujejo njegov prihodnji razvoj.
Tokio bo največji metropolis na svetu samo še do leta 2028, ko ga bo prehitel indijski Delhi.
Pametna mesta se ne razvijajo le na globalnem severu, temveč tudi na globalnem jugu. Indijska vlada je denimo razvila ambiciozen načrt digitalne transformacije mest z imenom Digital India, v okviru katerega naj bi precej indijskih mest spremenili v »pametna« mesta. Ta proces razvoja se bo odvijal tudi drugod, tudi v Afriki so koncept pametnih mest že postavili na svojo agendo.
Že leta 2025 naj bi bilo na svetu 40 pametnih mest. Največ v tej smeri so do sedaj naredila mesta v razvitem delu sveta. Po lestvici IESE Cities in Motion Index, ki je bila objavljena letos, je »najpametnejše« mesto na svetu New York, sledijo mu London, Pariz, Tokio, Reykjavik, Singapur, Seul, Toronto, Hongkong in Amsterdam. Največ tovrstnih mest je v Evropi, kar 12. Kriteriji, ki so jih pri izdelavi lestvice upoštevali, so človeški kapital, socialna kohezivnost, tehnologija, mobilnost, urbano planiranje in drugi.
Na globalnem severu mesta ne bodo rasla
V nasprotju z afriškimi in indijskimi velikani, ki bodo v 21. stoletju reševali problem velikega dotoka prebivalstva, pa se bodo morala številna evropska, japonska in severnoameriška mesta ukvarjati z obratnim problemom – stagniranjem oziroma zmanjševanjem prebivalstva. Po nekaterih podatkih naj bi se počasi krčilo kar 40 odstotkov evropskih mest. Enak trend bo zajel tudi japonska mesta, kjer pričakujejo, da bo ob koncu stoletja živelo 50 milijonov prebivalcev manj kot sedaj. Celo velikost nekaterih kitajskih mest naj bi začela počasi upadati. Po podatkih Združenih narodov naj bi se med letoma 2030 in 2035 skrčilo 63 od 1800 urbanih področij na svetu s populacijo 300 tisoč ali več v letu 2018.
Urbana področja, ki ne bodo rasla, so relativno bogata in z dobro infrastrukturo, zato se bodo lahko osredotočala na povečevanje kakovosti bivanja in na okoljevarstvena vprašanja.
Prihodnost mest bo torej najverjetneje prinesla tako nekontrolirano rast kot njihovo manjšanje, tako uresničitev distopičnih nočnih mor v slogu Orwellovega Velikega brata s temnimi ulicami, polnimi nasilja in kriminala, in nenehnim nadzorom kot tudi prijetnejših vizij pametnih mest, polnih visokotehnoloških čudes.
Mesta bodo še naprej največji človeški dosežek in hkrati največji udarec, ki ga je človeška vrsta prizadejala planetu Zemlja. Od tega, kako jih bomo oblikovali, je odvisna naša prihodnost.
Obširnejši članek je bil objavljen v reviji Gea (februar 2020)
