Aleš Korošec se je tik pred zaključkom študija odločil, da bo enomesečna hoja postala njegovo praznovanje, prehod in razmislek o prihodnosti – morda celo zadnja priložnost, da je sam s seboj v naravi tako dolgo in tako intenzivno. Camino de Santiago zanj ni bil zgolj fizična pot, temveč simbolična prelomnica med življenjskimi poglavji.

Njegova ljubezen do gibanja in narave ima dolgo zgodovino. Hoja, tek in pohodništvo so že vrsto let del njegovega vsakdana. A pot ni bila le telesna – bila je prežeta s humorjem, samoironijo in veseljem do pripovedovanja zgodb. Prav ta igrivi, a pronicljivi ton je značilen zanj tudi kot pisca.

Aleš ni klasični romar. Je popotnik z notranjim kompasom, ki ga vodi k raziskovanju sveta – in obenem samega sebe. Ob tem pa ostaja spoštljiv do simbolike Camina, ki jo prepoznava kot pot vztrajnosti, spremembe in samorefleksije.