Arto Paasilinna (1942–2018) se je rodil v Kittiläju na Finskem, v arktični Laponiji in postal eden najuspešnejših finskih pisateljev. Za svoja dela je prejel več finskih in mednarodnih literarnih nagrad, veliko njegovih romanov je bilo predelanih v filme in gledališke igre. Izjemno priljubljen je tudi med slovenskimi bralci. Založba Mladinska knjiga in Cankarjeva založba sta izdali v slovenščini že 13 njegovih knjig.

Paasilinna je bil dolga leta novinar. A ker se mu je zdelo njegovo delo vse bolj plitvo in brez pomena, kot je dejal sam, je pri triintridesetih letih novinarski poklic obesil na klin, da bi lahko napisal knjigo. Nastal je roman Zajčje leto, očarljiva zgodba o novinarju in fotografu, ki sta se lepega poletnega večera vozila malodušna in »trmasto zatopljena v svoje drobnjakarske misli, pri čemer sploh nista opazila, kako bedno je takšno potovanje«.

Vtem je nedaleč na nizki vzpetini poskakoval zajčji mladič in prevzet nad poletjem postal sredi ceste. Fotografovi otopeli možgani se niso odzvali dovolj hitro. Top udarec – in zajček je z zlomljeno nogo obležal v travi. Naključni dogodek se je izkazal za usodno srečanje, ki je časopisnega urednika preusmerilo na novo pot. Pustil je delo pri časopisu. Z zajčkom je potoval po deželi, se preživljal s priložnostnimi deli, spoznal novo čedno žensko, užival v stiku z naravo.

Roman Zajčje leto je postal čez noč velika mednarodna uspešnica, preveden je bil v vrsto tujih jezikov, bil nagrajen na Finskem in v tujini, po njem so posneli tudi film. Zajčje leto smo v slovenščini natisnili petkrat in je tudi pri nas avtorjevo najbolj priljubljeno delo.

Paasilinnove knjige so hitro našle pot do bralcev. Romani se dobro berejo, polni so domislic in humornih vložkov. Vendar avtor kot natančen opazovalec skozi pripoved z užitkom ošvrkne človeško pritlehnost, očarljivo in hkrati obešenjaško razkroji temačni naboj tabu tem, kot je recimo samomor, in je kritičen do družbenih kalupov. Rdeča nit romanov je izstop junaka iz sveta, ki ubija njegovo posebnost in čustvenost. A ker zna avtor vse obrniti na svetlejšo plat, delujejo romani na bralca spodbudno, celo terapevtsko.