Arundhati Roy, hči aktivistke Mary Roy (ta je razjezila krščansko cerkev v Kerali, ko je s tožbo dosegla preklic krščanskega zakona, po katerem so ženske lahko dedovale le četrtino imetja, ki so ga dedovali njihovi bratje), je ustvarjalno pot pričela kot scenaristka in že v tej vlogi pobrala nekaj nagrad. Nato si je s svojo prvo knjižno izdajo ustvarila odlično izhodišče za svetlo pisateljsko prihodnost: za roman Bog majhnih stvari je namreč leta 1997 prejela bookerjevo nagrado. Vendar pa Roy ni sledila stopinjam drugih bookerjevih nagrajencev, ki jim nagrada omogoči življenje, posvečeno literaturi, brez hujših skrbi za preživetje. Ubrala je manj priljubljeno in nevarnejšo stezo: napisala namreč ni (do sedaj) več niti enega literarnega besedila, pač pa je svoje moči usmerila v pisanje družbenokritične esejistike.