Boris Pahor (1913–2022) je tržaški pisatelj, intelektualec in najbolj prevajan slovenski avtor.
V času njegovega otroštva so italijanske oblasti prepovedale uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska imena in priimke pa italijanizirale. Po osnovni šoli se je vpisal na italijansko semeniško klasično gimnazijo v Kopru in leta 1935 maturiral. Študij teologije v Gorici je kmalu opustil. Leta 1940 je bil poslan v Abesinijo, drugo svetovno vojno je pričakal kot prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je na padovski univerzi študiral italijansko književnost. Kasneje, leta 1947, je tam tudi doktoriral. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst in se pridružil Osvobodilni fronti. Leta 1944 so ga domobranci aretirali in predali gestapu. Ta ga je poslal v več taborišč, med drugim tudi v Dachau, Struthof in Bergen-Belsen.
Pahorjevo literarno pot je še v otroštvu zaznamoval požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920. Odpor proti fašizmu in kasneje nacizmu ga je pripeljal v tržaški zapor in potem v nacistična taborišča. O tem času pričata deli Nekropola in Spopad s pomladjo. Nekropola je danes svetovno znano delo, prevedeno v vse pomembnejše jezike, ki se jim vsako leto pridružujejo novi. Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev in druga dela so nadaljevali njegov pisateljski opus. Dodal jim je zbirke esejev, kasneje tudi spomine. Po vojni je izdajal revijo Zaliv, v kateri so objavljali slovenski oporečniki. Kot pisatelj, esejist in polemik je sooblikoval literaturo in mišljenje ves čas od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do smrti.
Ostri kritik je doživel vrhunec zavrnitev, ko je v 70. letih v Zalivu objavil intervju z Edvardom Kocbekom in priznanjem o povojnih pobojih. Jugoslovanske oblasti so mu za nekaj časa prepovedale vstop v državo. Vse do smrti je objavljal kritično in razmišljujočo literaturo ter zapise o Slovencih in zlasti o njihovem položaju v Trstu.
Neverjetni uspeh Nekropole in njegova neomajna stališča do zgodovine ter krivic ga danes postavljajo med najuglednejše Evropejce. Od leta 2009 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob njegovem 100. rojstnem dnevu je pri Mladinski knjigi izšla monografija Tako sem živel, stoletje Borisa Pahorja.
Dokumentarni film o življenju in delu Borisa Pahorja
V produkciji BBC-ja je nastal odmevni dokumentarec z naslovom Mož, ki je preveč videl. Slovensko televizijsko premiero je doživel 26. januarja 2021 na RTV Slovenija.
Dokumentarec, ki sta ga režirala Jill Nicholls in Alan Yentob, prinaša Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof. Televizijska hiša BBC je film predstavila novembra 2019, 75 let po tem, ko so ameriški vojaki prispeli do vhoda v koncentracijsko taborišče visoko v alzaških gorah.
Projekt promocije avtorja in dokumentarnega filma je sofinanciralo Ministrstvo za kulturo.
