Borut Hafner je po izobrazbi arhitekt, kot pisatelj pa piše z izrazitim občutkom za absurd vsakdana, tiho ironijo in človeško ranljivost. Iz osebnih izkušenj oblikuje pripovedi o krhkosti vsakdanjega življenja ter pronicljivo razmišlja o mestu posameznika v družbi.

Dolga leta je prostore načrtoval iz betona in opeke, sisteme in ljudi pa opazoval z antropološko in sociološko radovednostjo. Prav v teh anomalijah je našel svoj literarni prostor. Njegovo pisanje zaznamujeta zadržan humor in zrela distanca, ki omogočata smeh, tudi na lastni račun.

Pretežno se posveča pisanju kratkih zgodb, v katerih raziskuje odnos med človekom, tehnologijo in sistemom ter meje med realnim in izmišljenim. Posebej ga privlači znanstvena fantastika, kjer vidi prostor za združevanje humorja, filozofske refleksije in družbene kritike. Njegova ambicija je napisati izviren znanstvenofantastični roman.

Med njegove literarne vzornike sodijo Douglas Adams, Stanisław Lem in Curzio Malaparte – avtorji, ki so vsak na svoj način skozi humor, ironijo ali neizprosno opazovanje razkrivali resnice o človeku, sistemih in civilizaciji.

Za svoje kratke zgodbe je prejel več priznanj: 1. mesto na literarnem natečaju MKL »Literarna pojedina« (2025), nagrado na natečaju Zgodba Nedeljskega (2025) ter nagrado portala VentilatorBesed za zgodbo na temo »Dotik«. Njegovo delo je bilo uvrščeno tudi med objavljena dela natečaja Mladika 2025.

Roman Nula-nula-nula je njegov literarni prvenec. Nastal je na podlagi enoletnega služenja vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi in z odmikom časa razkriva mehaniko sistema, ki ga je kot mlad vojak opazoval od znotraj.