Delo Branke Jurca se je raztegnilo čez skoraj celo dvajseto stoletje (1914–1999). Kot otrok je morala pred fašizmom bežati iz Kopra v Maribor, dvakrat je bila internirana v koncentracijskih taboriščih. Kljub temu so njene zgodbe za otroke in mladino polne dogodivščin, humorja in veselja do življenja. Svojo pot pisateljice je sicer pričela s socialno literaturo za odrasle, a se je po rojstvu svojih dveh otrok začela nagibati k mlajši publiki. Za to občinstvo je ustvarila okrog 35 del. Najbolj znane so njene najstniške zgodbe. Kriminalno-detektivski pripovedi Uhač in njegova druščina (1963) ter Vohljači in prepovedane skrivnosti (1966) opisujeta izzive, ki si jih zadajajo člani najstniških druščin in se tako nehote nevarno približajo pravim kriminalnim tolpam. Branka Jurca je znana še po svojih delih za najmlajše (denimo S helikopterjem k stricu Tintinu, 1978; Anča Pomaranča, 1983). Nenavadne zaplete z izbiro svojega imena in določanjem rojstnega datuma, šolanje pri nunah in druge otroške dogodivščine je zabavno popisala v avtobiografiji Rodiš se samo enkrat (1972).