O avtorju
Carl Gustav Jung (1875—1961), švicarski psihiater, psiholog in filozof, se je začel že pri šestih letih zanimati za jezik in literaturo. Študiral je medicino na Univerzi v Baslu in delal kot psihiater v umobolnici v Zürichu, kjer je tudi predaval na univerzi. Nekaj časa je sodeloval s Sigmundom Freudom, katerega je prvič srečal leta 1907, a se je pozneje odmaknil od njegovih naukov ter razvil lastno teorijo osebnosti in podzaveti. Leta 1913 je imel vizijo strašne poplave, ki je opustošila vso Evropo, in videl na tisoče ljudi utoniti, preden se je voda spremenila v kri. Bal se je že za lastno razsodnost; a se je naslednje leto začela prva svetovna vojna. Po tistem je do leta 1928 izvajal bolečo samoanalizo, ki je postavila temelje njegovih poznejših teorij. Po vojni je veliko potoval po Afriki, Ameriki in Indiji. Leta 1946 se je upokojil in po ženini smrti leta 1956 se je umaknil iz javnosti. Umrl je leta 1961 v Zürichu.
Jung je bil dober poznavalec filozofije, mitologije, religije, simbolizma zapletenih mističnih tradicij gnosticizma, alkemije, kabale, hinduizma in budizma. Skrbno je zapisoval svoje sanje, fantazije in vizije ter jih celo narisal, poslikal in izdeloval kipe. Sčasoma se je izoblikovala njegova teorija osebnosti, ki jo deli na zavestni um, osebno podzavest ter kolektivno podzavest človeštva. Pomagal si je s teorijo arhetipov, tj. nenaučenih nagnjenj k doživljanju na določen način, ki izraža duhovne potrebe.
Jung je bil dober poznavalec filozofije, mitologije, religije, simbolizma zapletenih mističnih tradicij gnosticizma, alkemije, kabale, hinduizma in budizma. Skrbno je zapisoval svoje sanje, fantazije in vizije ter jih celo narisal, poslikal in izdeloval kipe. Sčasoma se je izoblikovala njegova teorija osebnosti, ki jo deli na zavestni um, osebno podzavest ter kolektivno podzavest človeštva. Pomagal si je s teorijo arhetipov, tj. nenaučenih nagnjenj k doživljanju na določen način, ki izraža duhovne potrebe.
