Didier van Cauwelaert (1960) je francoski romanopisec, dramatik, scenarist in libretist. Pripovedovalec zgodb. Pri osmih letih se je odločil za objavljanje romanov, da bi postal neodvisen in preživljal družino. Soočen z zavrnitvami založnikov in grožnjami staršev je bil pri desetih letih in pol tik pred tem, da bi opustil literaturo, ko je v restavraciji srečal Greto Garbo. Iz tega naključnega srečanja se je porodila ideja o namišljenem intervjuju. Obsežni odlomki so se pojavili v pismih uredniški rubriki »Télé 7 Jours« in ta nepričakovana prva objava je rešila njegove pisateljske ambicije. Že njegov prvi roman Vingt ans et des poussières leta 1982 je bil nagrajen, kot tudi številna njegova nadaljnja dela, med drugim je leta 1994 za roman Un aller simple prejel nagrado Goncourt, za svoje igre pa leta 1997 veliko nagrado gledališča Francoske akademije. Avtorja pogosto opisujejo kot »pisca rekonstrukcije« in je eden redkih romanopiscev, čigar dela v Hollywoodu prirejajo za filmsko platno. Objavil je več kot štirideset knjig, ki so se prodale v več kot šestih milijonih izvodov, prevedene pa so bile v približno trideset jezikov.