Dušan Jovanović živi v Ljubljani od leta 1953. Leta 1965 je diplomiral iz germanistike in romanistike na Filozofski fakulteti v
Ljubljani in absolviral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Sprva je bil gledališki kritik, nato pa je ustanovil Študentsko aktualno gledališče (ŠAG), Gledališče Pupilije Ferkeverk in bil med ustanovitelji Eksperimentalnega gledališča Glej. Med letoma 1978 in 1985 je bil umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča. Leta 1989 je postal
docent na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.

Jovanović je napisal groteskni roman Don Juan na psu, predvsem pa se je uveljavil z obsežnimi in raznovrstnimi dramskimi
deli. V svojih dramah izpostavlja eksistencialno in družbenozgodovinsko problematiko modernega porevolucijskega obdobja,
sprva v slogu dramatike absurda, nato bolj realistično, angažirano. Med dramami so literarno najpomembnejše absurdna
komedija Znamke, nakar še Emilija, politična parodija Norci, igra o gledališki krizi in magiji Igrajte tumor v glavi in onesnaženje
zraka, dokumentarna drama o otrokovem doživljanju okupacijskega terorja Osvoboditev Skopja, drama informbirojevca in
njegovih treh sinov Karamazovi, satirična politična kriminalka Jasnovidka ali Dan mrtvih, ter komorna igra o zakonskem brodolomu
Zid, jezero. Posamezna Jovanovićeva dramska besedila so bila uprizorjena tudi na tujih odrih. Napisal je tudi več televizijskih
dram in filmskih scenarijev, uvršča pa se med najvidnejše slovenske in jugoslovanske gledališke režiserje.

Za njegove režije je značilno avtorsko pojmovanje odrske umetnosti, največkrat v svobodnem razmerju do dramske predloge.
Med najpomembnejšimi Jovanovićevimi režijami so: A. Hieng: Osvajalec, B. Štih: Spomenik G, Žrtve mode bum-bum, R.
Šeligo: Čarovnica iz Zgornje Davče, Svatba, Ana, I. Cankar: Kralj na Betajnovi, Hlapci, Za narodov blagor, F. M. Dostojevski:
Blodnje (po romanu Besi), A. P. Čehov: Striček Vanja, D. Jovanović: Zid, jezero, M. Krleža: Aretej.

Dušan Jovanović je leta 1979 prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1990 Prešernovo nagrado ter številne druge nagrade
za režije in dramska besedila, leta 2008 Rožančevo nagrado za knjigo esejev Svet je drama.