Emile Zola
O avtorju
Émile Zola (1840–1902) se je z Rougon-Macquartovimi uveljavil kot vodja nove literarne smeri v francoskem romanopisju, poimenovane naturalizem. Ta naj bi z metodami prirodoslovnih znanosti, s proučevanjem dednosti in vplivi socialnega miljeja odkrival in razlagal globlje vzroke za deviantno ravnanje posameznikov in za širše družbene nesporazume. Pomemben mejnik v njegovem življenju je bila Dreyfusova afera, ki je na prelomu stoletja idejno-nazorsko razdelila tedanjo francosko družbo. Z odprtim pismom predsedniku republike v časniku L'Aurore pod naslovom »Obtožujem …!« se je Zola postavil na stran po krivem obsojenega judovskega častnika francoske vojske in si s tem prislužil sodni pregon, pred katerim je leta 1898 za krajši čas pobegnil v Anglijo. Umrl je 29. septembra 1902 za posledicami zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal iz zamašenega dimnika.