Igor Krivokapič (r. 1965) je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik. Višješolski študij tube je končal leta 1988 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v ZDA pa se je podiplomsko izpopolnjeval iz tube, elektronske in klasične kompozicije na Glasbenem konservatoriju Nove Anglije v Bostonu. Doslej je zložil več kot osemdeset del od instrumentalne, vokalne do elektronske glasbe, pri čemer se pogosto posveča pihalnim in trobilnim zasedbam. Njegove skladbe so bile izdane in tiskane v Sloveniji, Veliki Britaniji, Švici, ZDA in Italiji, izvajali pa so jih na vseh celinah razen v Afriki. Med letoma 2004 in 2012 je v sodelovanju s prestižnim nemškim podjetjem Melton razvil družino izvirnih glasbil – novih helikonov. Do septembra 2023 je bil profesor tube na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, še vedno je honorarni sodelavec na programu Ars RA Slovenija. Čeprav je večino svojega ustvarjanja posvečal glasbi, mu je bila ves čas blizu tudi književnost. Že v zgodnjih najstniških letih je pisal kratke zgodbe – spekulativke; ena – Sence – je bila pred polpetim desetletjem celo objavljena v Občasniku zdaj morda že kultne SSU – Sekcije za spekulativno umetnost, katere najmlajši član je tedaj bil in kjer so se med drugimi kalili tudi Miha Kovač, Andrej Blatnik, Matjaž Šinkovec, Samo Kuščer in še številni drugi. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je kot dijak gimnazije Ivana Cankarja objavil zgodbo Obračun s samim seboj v literarni reviji Preobrazba, drznem mladostnem projektu Luke Novaka in Jureta Gantarja. Na koncu istega desetletja (1988) je dokončal svoj prvi (neizdani) spekulativni roman En dan, ki je pisan kot pozitivna utopija in govori o dnevu popolnega življenja na način, kot si ga je sam takrat zamišljal.  Čeprav je kasneje ustvarjanje usmerjal izrecno v zlaganje glasbe, je sočasno kot avtor in urednik deloval tudi na programu ARS Radia Slovenija, kateremu je zapustil najmanj tri tisoč strani avtorskega besedila, od esejev do najrazličnejših glasbenih oddaj.