James D. Watson (1928), molekularni biolog, je leta 1953 čez noč zaslovel, ko je skupaj s fizikom Francisom Crickom odkril zgradbo DNK, molekule, ki je ›ključ življenja‹. V letih 1968–1994 je bil direktor inštituta Cold Spring Harbor Laboratory v New Yorku, ki se je pod njegovim vodstvom razvil v vodilno središče za genetske raziskave.

Leta 1989 je sprejel povabilo Državnih inštitutov za zdravje in postal prvi direktor projekta Človeški genom – velikopoteznega mednarodnega projekta, v okviru katerega so se odločili prebrati človeški genom. Leta 1992 je moral zaradi nestrinjanja s patentiranjem odsekov genoma zapustiti ta položaj. Je član Državne akademije znanosti in Kraljeve družbe, skupaj s Francisom Crickom in Mauriceom Wilkinsom je leta 1962 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

Potem ko mu je maja 2007 ameriško podjetje kot drugemu človeku na svetu prebralo genom, je James Watson izjavil: »Svoj genom javno objavljam, saj bi s tem rad spodbudil razvoj osebne medicine, kjer bodo informacije iz genomov uporabljene za prepoznavanje in preprečevanje bolezni ter za razvoj individualnih medicinskih terapij.«