Jerneja Vertačnik je učiteljica, opazovalka in zapisovalka zgodb. Že od nekdaj jo zanimajo ljudje – njihove skrivnosti, strahovi, sanje in tisto, česar drug drugemu pogosto ne znamo povedati.

Zanima jo vse, kar dela ljudi takšne, kot so – vzvodi, ki usmerjajo njihova dejanja, izkušnje, ki oblikujejo njihovo vedenje, pa tudi poti, ki vodijo do zadovoljstva in notranjega miru. Verjame, da smo v svojem bistvu vsi dobri in da vsak izmed nas v sebi nosi zgodbo, ki ji je vredno prisluhniti.

Rada gre na pot, opazuje svet in si širi obzorja, rada pa ostaja tudi blizu svojega ognjišča – z rokami v zemlji, ob kuhalnici ali za tipkovnico. Rada se potaplja med besede – v tujih jezikih, kjer išče povezave med slovenskimi in tujimi besedami, v knjigah, v katerih ji je pomembno, da so besede spoštljivo postavljene druga ob drugo, ter v pripovedih. Nekoč je pazljivo izbirala besede pred radijskim mikrofonom in jih skrbno zapisovala v različne članke.

Manca iz 9. c je poleg kratkih zgodb, zapisanih v domače beležke, njena prva knjiga.