Josef Škvorecký (1924–2012) je poleg Bohumila Hrabala in Milana Kundere eden velikanov češke književnosti, ki niso pomembno zaznamovali le češke, temveč tudi svetovno literaturo druge polovice 20. stoletja. Polovico svojega življenja je preživel v Kanadi, kjer je v času komunizma objavljal prepovedane češke knjige. V svojih delih se ukvarja z raznolikimi temami: grozotami totalitarizma in represije, izseljensko izkušnjo in čudežem jazz glasbe.