Pisati je začel že v šoli, svoja dela pa je objavljal v glasilu Mlada greda. Pisal je predvsem za otroke, z mladinsko prozo je postal znan tudi v tujini. Njegova dela so prevedena v šestindvajset jezikov, ponatisi del pa izhajajo še danes. Pisal je kratke pripovedi, povesti, radijske in televizijske igre, novele, romane, za odrasle pa predvsem sodobnejšo realistično prozo. Upodabljal je življenje v malem mestu, lotil se je tudi ljubezenske (npr. Trenutki in leta) in vojne tematike (npr. Snežno znamenje). Ideje za pisanje je črpal iz domačega kraja, večkrat je opisal resnične ljudi in kraje, ki jim je spremenil imena. Za pisateljevanje je navdušil tudi svojega sina Primoža Suhodolčana.

Bil je prvi mentor in ustanovitelj literarnega glasila Vigred (1955), ki danes sodi med najstarejša šolska literarna glasila v Sloveniji. Veliko pozornosti je namenil lepoti jezika. Glasilo je prejelo številne nagrade za vsebino, likovno opremo, tematiko in splošno kvaliteto. Kot urednik je med letoma 1974 in 1977 deloval pri otroški reviji Kurirček, med letoma 1977 in 1980 pa kot glavni in odgovorni urednik pri knjižnih izdajah založbe Borec.