Polona Grahek (1996) je vedno na lovu za novimi znanji. Je človek, ki se vpiše na študij kitajskega in japonskega jezika preprosto zato, ker »zakaj pa ne«, nato pa ga nekje na polovici opusti. Oseba, ki začne slikati, čeprav nima posebnega naravnega talenta, in napiše roman, čeprav prej ni objavila še ničesar.

Sicer je povsem običajen človek – eden izmed mnogih, ki se ob sedmih zjutraj skupaj z drugimi počasi pomika proti Ljubljani, da je petnajstega v mesecu na računu plača. Dneve ji lepšajo pes Taro z neizčrpno zalogo dlak, ki se znajdejo v vsakem kotičku stanovanja, knjige, prijatelji in družina.