Dr. Spomenka Hribar se je po diplomi iz sociologije in filozofije zaposlila na Inštitutu za sociologijo, kjer je preučevala vrednote med mladimi. Konec šestdesetih let je raziskovalno delo nadaljevala na Centru za preučevanje religije in cerkve na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (zdaj Fakulteta za družbene vede). Med letoma 1988 in 1990 je bila odgovorna urednica Nove revije, leta 1988 je aktivno sodelovala v kolegiju Odbora za varstvo človekovih pravic in bila leta 1990 izvoljena za poslanko slovenske skupščine. Je avtorica številnih člankov, zbornikov, znanstvenih monografij in knjig – Ubiti očeta (1983), Edvard Kocbek in križarsko gibanje (1990), Krivda in greh (1990), Dolomitska izjava (1991), Svitanja (1994), Svet kot zarota (1996), Svetotvornost poezije (2002). Avtorica, ki je odigrala pomembno vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije, se intenzivno vključuje v javne polemike in pri tem vzdržuje kritično distanco tako do levice kot do desnice. Razkrižja so izbor člankov in razprav, ki so nastali v zadnjih petnajstih letih in so bili objavljeni v različnih publikacijah, njihova tematika kritično osvetljuje različna stališča do naše polpretekle zgodovine in do pojavov v današnji politiki.