Stanko Gerjolj (rojen 31. maja 1955 na Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem) je duhovnik in član Misijonske družbe – lazaristov. Doktoriral je iz teologije (1986) na Teološki fakulteti in iz pedagogike in psihologije (1995) na Humanistični fakulteti Univerze v Innsbrucku. Dodatno se je izobraževal v geštalt pedagogiki in leta 2001 pri Inštitutu za integrativno geštalt pedagogiko v Gradcu pridobil naziv geštalt trenerja. Predsedoval je Zvezi inštitutov in društev za integrativno geštalt pedagogiko v Evropi in je soustanovitelj Inštituta za integrativno geštalt pedagogiko v Sloveniji.

Sodeloval je pri ustanavljanju Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano in tam nekaj let vodil svetovalno službo. Na Teološki fakulteti je deloval v letih od 1992 do 2021 in z upokojitvijo prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. V letih od 2008 do 2012 je bil dekan in član Senata Univerze v Ljubljani, več let je bil tudi član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Napisal je več monografij (izdanih pri priznanih založbah v Sloveniji in tujini) in znanstvenih člankov ter učbenikov za katehezo, namenjenih katehizirancem od 6. do 9. razreda. Kot gostujoči profesor je sodeloval z znanstvenimi ustanovami zlasti v Avstriji in Nemčiji ter v ZDA, pa tudi na Poljskem, Slovaškem in Hrvaškem.