Taeko Kōno (1926–2015) se je rodila v Osaki in mladost preživela v času japonskega imperializma, v odraslost pa vstopila po porazu Japonske v drugi svetovni vojni. Zaradi hudih bolezni, ki so zaznamovale njena zgodnja leta, se je tudi kot pisateljica uveljavila razmeroma pozno. Lov na malčke, objavljen leta 1961, je bil njena prva zgodba, ki je pritegnila širšo pozornost. Leta 1962 je bila s Snegom nominirana za nagrado Akutagawa, ki jo je leto pozneje prejela za zgodbo Rakovice. Sledil je niz samosvojih proznih del, za katera je prejela skoraj vse najpomembnejše japonske literarne nagrade in se uvrstila v sam vrh japonske književnosti. Leta 2014 je prejela najvišje japonsko priznanje za dosežke na področju kulture. Umrla je januarja 2015.