Teodor Lorenčič, rojen 21. novembra 1954 v Mariboru, profesor filozofije in sociologije, je prvo pesniško zbirko O stenah in vijolicah izdal leta 1975 (založba Mladinska knjiga). Pred tem, leta 1971, je bil kot sedemnajsletni gimnazijec procesiran na tedanjem sodišču za mladoletnike zaradi verzov »naj se partija in federacija vrneta v svoj spolni organ in naj se še enkrat rodita«.

Druga njegova pesniška zbirka Transformator (Založba Obzorja) je izšla leta 1978, bil je avtor večine besedil na ploščah skupine Preporod, menedžer skupine Abbildungen Variete, član Neue Slowenische Kunst od začetka in kronist Laibacha na njihovi prvi mednarodni turneji Occupied Europe Tour 1984.

Reportažna fotomonografija s te turneje, Laibach: 40 godina večnosti, je izšla leta 2021 v Beogradu (Službeni glasnik Srbije), druga izdaja in različica v angleškem jeziku, Laibach: 40 years of Eternity, pa leto kasneje.

Leta 2017 je izdal prvi roman Anonimni (samozaložba) in istega leta še knjigo zbranih pesmi O ljubezni (1969 – 2014).Po preselitvi v Beograd (2018) je tam izdal zbirko pesmi Neke druge pesme (Nova poetika, 2019) in leta 2022 in 2023 (druga izdaja) še pri založbi Službeni glasnik zbirko pesmi U tišinama ljubavi (srbski pesniški opus 2018–2022), za tem erotični roman Margo (Založba Utopija, 2024), tik pred izidom pa je njegova prva kriminalka Idealna ubistva. Od leta 2019 je član UKS (Udruženje književnika Srbije).