Je polno zaposlena v bolnišnici Golnik, je pionirka in edina specializirana zdravnica paliativne medicine pri nas. Dnevno se srečuje z umiranjem, smrtjo in žalovanjem. Ljudje jo večkrat sprašujejo, kako preživi, vendar je delo z bolniki ne izčrpava. Nasprotno, bogati jo, saj je zanjo vsaka zgodba umirajočega učna ura življenja. Mnogo napornejše se ji zdi širjenje pomena paliativne medicine in njenega vraščanja v naš togi zdravstvenisistem. Svoje izkušnje in spoznanja ob umiranju in smrti, dveh tabujih postmoderne družbe, je opisala v knjigi Odprto srce, ki je te dni izšla pri Mladinski knjigi.

Rojena je leta 1959 v Celju.

Leta 1984 je diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Najprej je specializirala transfuzijsko medicino in delovala v prvem timu transplantacije kostnega mozga v Sloveniji. O paliativni medicini je nabirala znanja v različnih evropskih državah in leta 2000 s somišljeniki ustanovila Zavod za razvoj paliativne oskrbe. Na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti je opravila dveletni študij javnozdravstvenih problemov paliativne oskrbe. Lani je končala specializacijo klinične paliativne medicine na University of California, San Diego. V okviru programa International Palliative Care Leadership Development pod pokroviteljstvom Spominske fundacije princese Diane dejavno prispeva k uveljavljanju in razvoju paliativne oskrbe v svetu. Je avtorica učbeniškega kompleta Biologija 9, ki je na Frankfurtskem knjižnem sejmu prejel zlato nagrado za najboljši evropski učbenik leta 2005.

Je gotovo med najbolj zaslužnimi za to, da je evropska zveza za onkologijo (ESMO) pred nekaj dnevi v Milanu Univerzitetni kliniki Golnik podelila akreditacijo centra odličnosti v celovitosti onkološke in paliativne oskrbe; kriteriji za akreditacijo so izpolnitev strokovnih in kadrovskih zahtev ter trinajst specifičnih procesov paliativne oskrbe v povezavi z onkološko obravnavo bolnikov.