Valentin Cundrič se je rodil leta 1938 v kmečki družini. Že v otroštvu je bil močno slaboviden, njegov vid pa se je skozi leta postopoma slabšal. Kljub temu je diplomiral na slavistiki ter nekaj let poučeval na osnovni šoli na Jesenicah in na Gimnaziji Jesenice.

Zaradi napredujoče izgube vida je bil prisiljen opustiti pedagoško delo, pisanje pa je ostalo njegova življenjska nuja in poslanstvo. Ob literarnem ustvarjanju se je vrsto let ukvarjal tudi s slikarstvom.

Njegovo osrednje delo je Knjiga mrtvih, v kateri je ustvaril sonetne vence sonetnih vencev. Gre za izjemen dosežek, pomemben tudi za slovensko literarno zgodovino. Do danes je izdal 159 pesniških zbirk, 16 knjig kratke proze, štiri knjige drugih literarnih zvrsti ter tri drame.

Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade. Leta 2019 mu je Združenje slepih in slabovidnih Slovenije podelilo priznanje za življenjsko delo. Leta 2010 ga je pesnica Meta Kušar uvrstila ob bok pesnikoma Tomažu Šalamunu in Alešu Debeljaku na Pranger, leta 2011 pa je postal častni občan Občine Jesenice.

Njegova dela so izhajala pri številnih založbah, med drugim pri Založbi Obzorja, Državni založbi Slovenije, Cankarjevi založbi, Lipi Trst, Čufarjevi knjižici, Novi Atlantidi in založbi VED. Od leta 2021 njegove knjige izhajajo pri Kulturnem centru Maribor, kjer so med drugim izšle Magična proza Čezmejnost meje, Človek dobre volje, Mavrični obroč in Norosti človeške velikosti.