1968: čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja (1964-1974)

Name: 1968: čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja (1964-1974)
Brand: UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA
SKU: 822131
Price: 29.90 EUR
Availability: InStock

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

29,90 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Trda

29,90 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789610603696

Mladinska knjiga ID

822131

Leto izida

2020

Datum izida

23.09.2020

Velikost (šxdxv)

170 × 240 × 40

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

3134

Jezik

SLO

Teža

974 g

Založnik

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA

Urednik

ET AL.DARKO ŠTRAJN

Opis

Zbornik predstavlja po 50 letih (i)zbrane podobe študentskega gibanja s konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki so – in kot so – ostale v spominu udeležencem in kot jih po drugi strani vidijo nekateri mlajši analitiki. Pahljača pristopov sega od spominov prek refleksije tedanjih izkušenj do splošnejših razmišljanj in analiz; največkrat skušajo avtorji-udeleženci tematizirati in osmisliti vsakokratno osebno izkušnjo, jo nadgraditi z analitično optiko ter umestiti v kontekst dogajanja v Jugoslaviji in Evropi oz. ZDA, s čimer tematizirajo in osmišljajo tudi to dogajanje sàmo.

Rdeča nit pisanja je ugotovitev, da o študentskem gibanju ni mogoče govoriti kot od siceršnjega družbenega dogajanja ločenem, v sebi zaključenem in konsistentnem projektu. Mnogo bliže je bilo spontanemu odzivu na konkretne zgodovinske situacije, do katerega je prihajalo na različnih ravneh – kot izpraševanje temeljnih življenjskih vzorcev in vrednot, kot teorijski, etični, estetski oz. ustvarjalni impulz, pri čemer politično predstavlja samo enega od segmentov dogajanja. Podobno težko opredeljiva je diahrona podoba gibanja; med tistim, kar je gibanje bilo do 1968, in tistim, kar je bilo med 1969 in 1974, je precej razlik; povezuje ju predvsem prepoznanje (»ozaveščenje«) in odločitev za vlogo aktivnega družbenega subjekta, šele drugotno tudi njuni cilji.