Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier

Name: Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier
Brand: INŠTITUT NOVE REVIJE
SKU: 774788
Price: 19.00 EUR
Availability: InStock

MATEJA KURIR

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

19,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

19,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617014143

Mladinska knjiga ID

774788

Leto izida

2019

Datum izida

29.03.2019

Velikost (šxdxv)

140 × 215 × 15

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

3229

Jezik

SLO

Založnik

INŠTITUT NOVE REVIJE

Avtor

MATEJA KURIR

Opis

Mateja Kurir je filozofinja in raziskovalka, ki se primarno posveča modernizmu in estetiki. Doktorsko disertacijo Arhitektura v filozofiji; refleksija arhitekture kot sodobne umetniške forme v hermenevtični in strukturalistični filozofiji 20. stoletja, ki je osnova pričujoče knjige, je zagovarjala na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (2014).

V knjigi Arhitektura moderne in das Unheimliche: Heidegger, Freud in Le Corbusier avtorica preko interpretacije pojma das Unheimliche, ki očitno izmuzljivo določa duha časa modernosti, na subtilen način poveže filozofijo (Heidegger), psihoanalizo (Freud) in arhitekturo (Le Corbusier). Lahko bi rekli, da je to »vzporedno« branje in povezava vseh treh disparatnih področij skozi prizmo pojma das Unheimliche v slovenski strokovno-znanstveni literaturi unikum.

V dialoge med filozofijo, psihoanalizo in arhitekturo stopa torej v monografiji pojem das Unheimliche, ki mu ne moremo najti sopomenke v slovenščini in je zato ostal v nemškem jeziku. Kot pravi avtorica, bi ga lahko dobesedno prevedli kot ne-pripadajoč domu, vsebinsko pa kaže na pomen skritega in skrivnostnega, celo grozljivega, ki spremlja tesnobo posameznika, izgubljenega v svetu (vele)mesta, kar se ujema s tezo mnogih filozofov in celo arhitektov, da človek od 20. stoletja dalje ne pripada domu, da je pravzaprav brez-domec, tudi če ima stanovanje.