Automaton transcendentale III

Name: Automaton transcendentale III
Brand: DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA
SKU: 620383
Price: 25.00 EUR
Availability: InStock

ZDRAVKO KOBE

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

25,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

25,00 €

Na zalogi

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616376631

Mladinska knjiga ID

620383

Leto izida

2014

Datum izida

17.12.2014

Velikost (šxdxv)

145 × 214 × 18

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

Jezik

SLO

Založnik

DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA

Avtor

ZDRAVKO KOBE

Opis

Knjiga Automaton transcendentale III. Kantova teorija subjekta tvori tretji in zaključni del avtorjeve študije o Kantovi teoretični filozofiji, ki bi ji po obsegu, podrobnosti, argumentacijski doslednosti in nazadnje tudi po času nastajanja težko našli primerjavo v slovenskem prostoru. Potem ko je bila v prvi knjigi (Kantova pot h Kantu, 1995) predstavljena vijugasta pot, ki je Kanta pripeljala do transcendentalnega boja, še zlasti v t. i. molčečem obdobju, in je bila v drugi knjigi (Kritka čistega uma, 2001) prikazana Kantova utemeljitev izkustvenega spoznanja, s posebnim poudarkom na pomenu in formalni strukturi kategorialnega aparata, je tretja knjiga nazadnje posvečena Kantovi teoriji subjekta, kakor je razvita v Kritiki čistega uma in v drugih delih in rokopisnih zapisih s področja teoretične filozofije. Osrednji pomen teorije subjekta za transcendentalni projekt je bil zaznan že zgodaj. Toda čeprav je sam Kant opredelil izvorno sintetično enotnost apercepcije za najvišjo točko celotne filozofije, v resnici ni zapustil izdelane teorije tega Jaz mislim. Knjiga zato skuša zbrati potrebne elemente za »kantovsko« teorijo subjekta na podlagi negativnega prikaza jaza v paralogizmih racionalne psihologije in na podlagi nastavkov za pozitivno teorijo, ki so bili razviti predvsem v sklopu transcendentalne dedukcije kategorij. Skozi podrobno obravnavo posameznih vprašanj (npr. o razlogu za nespoznavnost jaza kot substance, ki ga knjiga postavlja v odsotnost pojma in ne v odsotnost zora; o ovržbi idealizma; o dejavni naravi mišljenja in spoznanja; o antinomiji svobode in posledično o pomenu načela kavzalnosti; o logičnem izvoru Kantovega pojma zavesti in samozavedanja; o nasprotju med jazom apercepcije in jazom notranjega čuta; o subjektnosti mišljenja ipd.) in v dialogu s ključnimi interpretacijami Kanta, knjiga predstavi razmeroma zaokroženo teorijo subjekta, v kateri ima Jaz mislim mesto samonanašajoče spoznavne forme in kjer so subjekt, um in svoboda vzajemno predpostavljeni pojmi. Teorija subjekta, razvita v knjigi, nazadnje ponudi pomemben prispevek k sodobni filozofski debati o subjektivnosti.