Cona prehoda

Name: Cona prehoda
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 615976
Price: 22.00 EUR
Availability: InStock

BORIS BUDEN

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

22,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

22,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: Na zalogi pri dobavitelju

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612600761

Mladinska knjiga ID

615976

Leto izida

2014

Datum izida

21.11.2014

Velikost (šxdxv)

150 × 200 × 10

Status dobavljivosti

Na zalogi pri dobavitelju

Zbirka

163

Jezik

SLO

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

BORIS BUDEN

Opis

Boris Buden je rojen leta 1958 na Hrvaškem. Je prevajalec, kritični kulturni teoretik, politični aktivist, urednik, scenarist umetnik ter v zadnjem letu začasni gostujoči profesor na Univerzi v Weimarju, skratka prekerni intelektualni delavec. Prištevamo ga med redke angažirane in kritične akterje v (post)jugoslovanskem kontekstu, ki so izgradili jasno politično-teoretsko pozicijo. Buden je zaslovel s svojo intelektualno ostrino ter z brezkompromisnostjo do novih mitologij nacionalne Države, Cerkve in Trga, pa tudi do stare mitologije o nujnosti prihoda komunizma, ki ni nikoli prišel.V knjigi Cona prehoda. O koncu postkomunizma najdemo enega najboljših obračunov s celotno ideologijo tranzitologije, ki nas je več kot 20. let prepričevala v konec zgodovine in nujnost liberalno-demokratskega okvirja ter kapitalističnega sistema. Je obračun z antitotalitarističnimi in revizionističnimi branji, ki so sodelovala v kulturno-ideološkem izgrajevanju nacionalizmov, ti pa so še kako odgovorni za krvave vojne včeraj v Jugoslaviji, danes v Ukrajini. Buden tudi poravna račune z liberalnimi zagovorniki demokracije, v ospredju kritike in nadgradnje so predvsem filozofi Rorty, Habermas in še nekateri liberalni predstavniki »fundacionalistične« šole.Pričujoča knjiga je razdeljena na 3 dele: prvi obravnava teoretsko kritiko tranzitološkega diskurza in ideološke ločnice na Vzhod–Zahod; drugi obravnava fenomen »razpada Družbe« in konca solidarnosti prek kulturnega prevajanja in religije; tretji performativni del pa naslavlja politično upanje v retroutopijo in umetnost. Filozofsko kritiko dopolnjujejo konkretne analize primerov, od izjav visokih političnih predstavnikov in filozofov do bivših rockerjev, ki so se preobrazili v visoke ortodoksne svečenike, in nenazadnje bližnjega branja alternativnih umetniških del.