Opis

DAN, NOČ + ČLOVEK = RITEM, Antologija slovenske sodobnoplesne publicistike 1918-1960 predstavlja izbor teoretskih, zgodovinskih in kritiških člankov o sodobnem plesu, modernem baletu in plesni kulturi, ki so bili v domačem periodičnem tisku objavljeni med obema vojnama in poldrugem desetletju po njej. Raziskava za antologijo je pokazala, kako obsežna in živa je bila domača publicistična produkcija in kako izjemno je bilo zanimanje za tovrstno umetnost in njeno kulturo v obdobju obeh monarhij in prve socialistične Jugoslavije. Kulturni utrip prestolnice ter drugih slovenskih ali večkulturnih mest (Maribor, Celje, Trst) je bil zelo naklonjen umetniškim in kulturnim novitetam, s katerimi sta se nova slovenska umetnost in kultura umeščali v moderni in avantgardni mednarodni prostor, v katerem pretoka idej in umetniških del ni mogla preprečiti nobena tehnična ovira. Kulturni optimizem tega obdobja si slovensko kulturno emancipacijo predstavlja v modernih in avantgardnih umetniških kontekstih, kjer se pretok idej in vizij odvija med različnimi narodi in njihovimi raznolikimi kulturami. Prezence drugih teles so v takšnem kontekstu stvar miselnih in čutnih izzivov, izjemnih kulturnih apetitov in novih umetniških in kulturnih kreacij.Antologija prve domače publicistične prispevke s področja zgodovine in teorije sodobnega plesa in modernega baleta predstavi po vsebinskih sklopih: prvi poskusi refleksije domače plesne zgodovine (Rado Kregar); vizionarske teoretizacije sodobnega plesa v krogih domačih zgodovinskih avantgard, natančneje, konstruktivistov in tankovcev (Ferdo Delak, Avgust Černigoj); teorija sodobnega plesa in modernega telesa v krogih mladinskega krščansko-socialnega gibanja, t. i. križevcev (Franjo Čibej, Pino Mlakar) ter kulturna zgodovina klasične in moderne plesne umetnosti (Kristina Vrhovec, poročena Brenk). Sledijo kritiški in esejistični prispevki o plesnem delu protagonistov sodobnega plesa in modernega baleta takratnega slovenskega kulturnega prostora (Lidija Wisiak in Vaclav Vlček, Rut Vavpotič, Meta Vidmar, Katja Delak, Pia in Pino Mlakar, Marta Paulin - Brina), ki je od samih začetkov izrazito medkulturen in mednaroden. Med publicisti je vrsta uglednih imen domače kulturne zgodovine, pisateljice in pisatelji, skladatelji, igralke in kulturni publicisti: Fran Govekar, Miljutin Zarnik, Minka Govekar, Emil Adamič, Marij Kogoj, Rado Kregar, Ferdo Delak, Slavko Osterc, Avgust Černigoj, Ludvik Mrzel, Vilko Ukmar, Maša Slavec, Anton Podbevšek, Peter Pajk, Marijan Lipovšek, Marija Vogelnik, Valens Vodušek idr. Nekaj imen je danes zaradi različnih razlogov popolnoma pozabljenih (npr. Franjo Čibej, Peter Pajk in Maša Slavec), četudi so njihovi prispevki za zgodovino domače plesne publicistike ključni. Poglavje Doba plesa in telesa je zelo zožen izbor sicer nepreglednega korpusa plesno-kulturne publicistike med obema vojnama in si prizadeva bralcu predstaviti predvsem širino njenega spektra. Knjigo zaključuje poglavje Vrag na vasi – ples v Sloveniji 1946-1960, v katerem je pretežno z zapisi Pie in Pina Mlakarja dokumentiran poskus institucionalizacije moderne plesne umetnosti v okviru baleta SNG v Ljubljani in vzpostavitve kulturnega projekta novega jugoslovanskega baleta. V nevrotičnem obdobju razvoja jugoslovanske socialistične izjeme, ki je tudi na področju umetnosti in kulture hitro spreminjal svoje možne smeri, se je to ob koncu 50. let 20. stol. zaradi različnih razlogov izkazovalo kot vse bolj nemogoč projekt, o čemer pričata članka Ksenije Hribar v poglavju Epilog.