Opis

Družbena poetika dokumentira imaginativno bojevitost, solidarnost, ki jo živo oblikujejo skupnosti poezije delavskega razreda, organizirane povsod po svetu. Kot skupek avtobiografije vseh, ne le avtorja, ki je ustanovil Delavsko šolo pisanja, ampak zlasti vseh sodelujočih in naključno udeleženih, ter literarne kritike in marksistične teorije je knjiga ljudska zgodovina, pisana od spodaj.

Avtor ne govori o abstraktnem pomenu poezije, ampak o njenem živem naboju, produktivni moči, o tem, kaj lahko naredi za ljudi zunaj tradicionalnih in kanoniziranih literarnih prostorov, za svetovno delovno silo. Pri tem gre še dlje: »Čeprav se mi je zdelo in se mi še vedno zdi pomembno, da delavke in delavci na pesniških delavnicah pripovedujejo svoje individualne zgodbe o porazih in zmagah, stiskah in upanju, sem se prav tako spraševal, ali ne bi drugačna taktika odprla dodatnih prostorov za kolektivni sestav izjavljanja. Kakšno odmevnost in uporništvo bi lahko proizvedle naše besede transnacionalno in od spodaj, če bi se odločili, da bi jih napisali skupaj?«

V nasprotovanju konformističnemu, odtujenemu, vzvišeno moralističnemu pisanju o družbenih krivicah je knjiga pristno materialistično raziskovanje literature, tako po pristopu – predmet obravnave je običajno spregledani, iz kanona izrinjeni korpus besedil – kot tudi po izbiri analitskega aparata, ki je v slovenskem okolju, ne glede na razvito materialistično kritiko, manj zastopan in poznan. Obravnava sodobno proletarsko literaturo in delavske literarne delavnice ter njihov razvoj v več državah, ne le v ZDA, ampak tudi v Afriki (npr. v Keniji, Nikaragvi, JAR), Indiji, na Kitajskem, Japonskem in drugod po svetu.

Zgodovino delavskih literarnih delavnic zajema vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja (npr. ob uporih zapornikov v Attici, vstajah prebivalcev v različnih mestih in ob drugih oblikah državljanske nepokorščine in družbenega protesta). Pri teoretskih analizah se opira na družbene, sociološke, filozofske, dekolonialne, političnoekonomske in (literarno)zgodovinske raziskave (mdr. Raje Dunajevske, Grace Lee Boggs, Korneliusa Kastoriadisa, Arundhati Roy, C. L. R. Jamesa, Amirija Barake, Ngugija Thionga, Howarda Zinna, Karla Marxa, Kima Moodyja idr.).

Knjiga je opremljena s številnimi pesmimi in z njihovimi družbenozgodovinskimi analizami, zato je bolj kot kanonizirani literarni kritiki namenjena širokemu družbenemu raziskovanju, ozaveščanju, opolnomočenju in uporništvu, boju za uveljavljanje družbene pravičnosti in radikalne odprtosti ter za moč razsežnosti utopičnega in poetičnega, ki sta v osnovi vedno politični.