Opis

Distopični roman o vplivu dolgotrajne izolacije in življenja pred zasloni na človeškost ljudi, ki pa se danes ne zdi več tako zelo neverjeten.

V hiši številka 203 je napeto

Ljudje se skrivajo v izolaciji lastnega doma, nihče pa ne ve, kaj se je zgodilo zunaj. Med krizo, ki se je razvlekla v nedogled, delajo, se šolajo in družijo na daljavo, nujne potrebščine pa jim dostavljajo brezstično, skozi predal v vratih ... Nekega dne se najstnica Zarja zbudi s hudo bolečino v trebuhu. Vsi znaki kažejo na vnetje slepiča. Zdravnik se po aplikaciji ne odziva, zato skuša Zarjina mama sklicati sestanek hišnega sveta in poklicati na pomoč sosede, ki jih še nikoli ni srečala. Se bo stanovalcem hiše številka 203 po več Ietih izolacije uspelo prebiti izza štirih sten? Zmorejo to? In ali to sploh še hočejo?

Podjed je nastavil ogledalo vsem, tudi sebi

Monika je skrbna mati, Sven je od prenažiranja pred zaslonom že skoraj nepokreten, Andrej in Janja sta ujetnika stanovanja – in tudi ujetnika alkohola. Sana in Anja se za denar razgaljata pred kamero, podobno kot po platformi OnlyFans, ostareli rejver Alen pa skrbi za nebogljeno Mirando, ki jo ima neskončno rad. Kot je v spremni besedi napisal Igor Harb, je ta večstanovanjska hiša Slovenija v malem. Je pa tudi »hiša številka 203«, o kateri je prepeval Frane Milčinski - Ježek v znanem šansonu.

Priporočamo, da ta roman berete vzporedno s Podjedovim delom Krizolacija: znanstveno branje o izoliranih ljudeh. Tako boste dobili popolnejšo sliko, kakšen človek nastaja med štirimi stenami in pred zasloni.

***

Mediji o knjigi:

»Kdo še potrebuje Orwella?«  - Igor Harb, filmski kritik, pisatelj in publicist

»Podjed je napisal knjigo, ki me spravlja v zavist. Nočem brati, a ne morem nehati. Slutim, kaj bo, a si ne želim izvedeti. To ni distopija, to se dogaja zdaj, jutri se bo zgodilo meni, vam.«  - Vesna Milek, pisateljica in publicistka

»Miško Kranjec je v 20. stoletju napisal Povest o dobrih ljudeh, Dan Podjed mu iz 21. odgovarja s povestjo o izoliranih ljudeh. Ti niso več dobri, so pa tem bolj zanimivi. In za marsikoga izmed nas tudi tisto ogledalo, v katerem bo ugledal sebe.«  - Agata Tomažič, pisateljica

»Povsod je lepo, a doma je najlepše,« ni še nikoli zvenelo tako zlovešče. In kaj, če med »povsod« in »nikjer« sploh ni več razlike? Kje je torej mleko, ko se prismodi?«  - dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica

»Ta knjiga opozori, da umetno inteligenco ustvarjajo nekateri resnično neumni ljudje.«  - Gregor Stamejčič - Grizli, kulturolog in vodja uporabniške podpore

»V tem romanu postane umetna inteligenca sopotnica ljudi, ki so zaradi neskončne krize ujeti med štirimi stenami. Ko se soočajo s tesnobo in negotovostjo, se prepletata resnični in virtualni svet, pri čemer se razkriva resnica, ki sega onkraj navidezne izolacije.«  - ChatGPT 3.5, klepetalnik