Erazem Predjamski

Opis

Viteška pripoved o slovenskem Robinu Hoodu Predjamski grad je kot največji jamski grad na svetu danes vpisan v Guinessovo knjigo rekordov. Kot eden najskrivnostnejših gradov je z obzidano jamo predstavljal varno zatočišče ljudem že pred osemsto leti. Med obleganjem v 15. stoletju je ponudil pribežališče tudi svojemu najslavnejšemu lastniku, Erazmu Predjamskemu. Zgodbo o najznamenitejšem slovenskemu vitezu je ob opisu gradu Jama predstavil že Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske (1689); povest Erazem iz jame Franca Malavašiča (1845) pa je celo prva izvirna daljša zgodovinska pripoved. Slednja je bila tudi vsebinska osnova za nastanek prebujene legende, ki je nagovorila avtorico in ilustratorko Nejko Selišnik. Slovenci imamo bogato ljudsko izročilo, ki je s prehajanjem iz roda v rod posredovalo tudi pomembne etične in moralne nauke ter tako vplivalo na oblikovanje narodnega značaja. S Predjamskim gradom je neločljivo povezana zgodba o Erazmu Predjamskem iz družine Lueg (Luegerjev), deželnoknežjih fevdnikov in vitezov. Tudi pri nas je torej cvetela viteška kultura, ki je rodila tudi nekaj junakov, izkušenih bojevnikov, ki so bili plemeniti, neustrašni, predvsem pa zvesti kot prijatelji. Med njimi je Erazem Predjamski oz. Jamski med najbolj poznanimi, resnična zgodovinska oseba, stric (Erazmova sestra Doroteja je bila mati) kasnejšega ljubljanskega knezoškofa Krištofa barona Ravbarja (1478–1536). Njegovo življenje pa so zgodbe skozi izročilo predstavljale v marsičem zelo različno, celo nasprotujoče. Erazem je bil mlad, postavni vitez, stotnik cesarjeve telesne straže na cesarskem dvoru, ki pa se je cesarju uprl, potem ko je dal ta zaradi prestopa na stran ogrskega kralja Matije Korvina ubiti njegovega najboljšega prijatelja Andreja Baumkircherja (naša zgodba sicer pravi, da je ta padel v bojih), kar je bil povod za Erazmov uboj maršala Pappencheima. Tudi Erazem se je pridružil Korvinu (našemu legendarnemu Kralju Matjažu), zato naj bi ga cesar ukazal ubiti. Erazem se je zatekel v svoj grad, od koder je skozi skrivne rove hodil na roparske pohode in si nabiral zaloge hrane, ki so mu pomagale kljubovati zalezovalcem. Ubili naj bi ga vojščaki tržaškega glavarja Gašperja Ravbarja s pomočjo izdajalskega služabnika, ki je z gorečo svečo označil prostor, v katerem se je Erazem nahajal. Po Valvasorju naj bi bil to »prostor, kamor še cesar hodi peš ...«.