Estetika reportažne fotografije

Name: Estetika reportažne fotografije
Brand: MASKA LJUBLJANA
SKU: 462355
Price: 16.00 EUR
Availability: InStock

UROŠ HOČEVAR

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

16,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

16,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616572217

Mladinska knjiga ID

462355

Leto izida

2010

Datum izida

23.12.2010

Velikost (šxdxv)

100 × 200 × 20

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

924

Jezik

SLO

Teža

500 g

Založnik

MASKA LJUBLJANA

Avtor

UROŠ HOČEVAR

Opis

Knjiga Estetika reportažne fotografije, prvenec uveljavljenega fotoreporterja Dela, Uroša Hočevarja, obravnava polje reportažnih fotografij, kot nosilk spomina z možnostjo prestopanja v polje ikoničnih podob. Slednje zanj predstavljajo edinstveno zgostitev časa in kulminacijo ustvarjalne energije ustvarjalca, ki je zavestno pritisnil na sprožilec fotoaparata v natančno določenem “odločilnem trenutku”, kar je popolno nasprotje digitalnim fotografskim navedkom ali fotografijam mučenja iz Abu Graiba. V knjigi avtor popisuje in hkrati reflektira zgodovinsko evolucijo reportažne fotografije od njene izvorne razpetosti med brezčasnostjo umetnosti do dokumentarnega lovljenja trenutka v dvajsetih letih 20. stoleja, pa vse do današnje vpetosti v množične medije, ki ji neizogibno podeljujejo politično dimenzijo in odpirajo vprašanja o režimih gledanja. Posebno pozornost avtor nameni tudi fotografijam samim, tako da se v delu nahajajo analitični opisi in razmisleki o nekaterih najbolj znanih (ter v več primerih tudi razvpitih) podobah iz časa obstoja medija.

»Ko rečemo, da je nekaj estetsko, in da ima nekaj, na primer reportažna fotografija, svojo estetiko, merimo dejansko na to, da ponuja možnost nekonceptualnega in nelogičnega spoznanja, kjer popolnost spoznanja pomeni čutno-zaznavno izpolnjenost s posamičnim in posebnim. To je prav tisto, kar so ljudje v fotografiji hitro prepoznali, čeprav jim je bila servirana kot pripomoček, ki bo služil znanstvenim namenom in s tem napredku konceptualne, znanstvene resnice, morda pa slikarjem še za to, da jim ne bo treba trpeti v plenerističnem izpostavljanju vremenu in okolju, ali pa siliti modele, da sedijo pri miru ure in ure, ko zadostuje le trenutek posnetka, pa smo jih zadeli, kot se reče, da jih kap ne bi mogla bolje. Fotografija je namesto vloge kapi, ki zamrzne življenje v predsmrtno masko, hitro in gladko postala reportaža, dokument in obeležje življenja, pa znak njegove minljivosti in negotovosti.« (iz spremne besede Leva Krefta)