Filozofija na Luni

Name: Filozofija na Luni
Brand: DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA
SKU: 796660
Price: 18.00 EUR
Availability: InStock

MIRAN BOŽOVIČ

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

18,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Mehka

18,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789616376860

Mladinska knjiga ID

796660

Leto izida

2019

Datum izida

02.11.2019

Velikost (šxdxv)

145 × 215 × 10

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

Jezik

SLO

Založnik

DRUŠTVO ZA TEORETSKO PSIHOANALIZO LJUBLJANA

Avtor

MIRAN BOŽOVIČ

Opis

Miran Božovič, strokovnjak za novoveško filozofijo, se v svojem novem delu z naslovom Filozofija na Luni loteva branja nekaterih literarnih del iz 17., 18. in 19. stoletja v luči filozofskih teorij, bodisi eksplicitno bodisi implicitno vsebovanih v njih. Gre za dela, ki segajo od malo znanih romanov, kot sta Potovanje v Descartesov svet G. Daniela (1690) in Fontenellova Država filozofov (1682), preko klasike 18. stoletja, Diderotovega Rameaujevega nečaka, pa vse do enega največjih romanov 19. stoletja, Melvillovega Moby-Dicka (1851) in Tolstojeve novele Kreutzerjeva sonata (1889).

Ob branju Danielovega romana avtor sledi številnim ramifikacijam njegove osrednje premise, tj. kartezijanske realne razlike med dušo in telesom, ki segajo od tako slikovitih, kot je potovanje po vesolju, pa vse do tako miselno bogatih, kot je ta, da se v luči premise romana zgodovina filozofije, kot jo poznamo, za nazaj izkaže za pomanjkljivo, če že ne za povsem zgrešeno, in bi jo bilo treba napisati na novo. Avtor v nadaljevanju bere Fontenellovo Državo filozofov kot literarno obdelavo najbolj subverzivne razsvetljenske zamisli, namreč možnosti obstoja družbe krepostnih ateistov.

V ozadju nenehnega uprizarjanja pantomim naslovnega junaka Rameaujevega nečaka odkriva koncepta Spinozovega posnemanja afektov in Malebranchevega sočutja telesa, ki sta dolgo veljala za kuriozum novoveške metafizike, v luči najnovejših dognanj v nevroznanosti pa sta videti kot predhodnika tim. zrcalnih nevronov. V ozadju Melvillovega Moby-Dicka avtor odkriva princip koristnosti, ki ga je pripovedovalcu romana navdahnil ohranjeni okostnjak J. Benthama, utemeljitelja tega principa, v zadnjem poglavju pa poskuša osvetliti moralni sistem junaka Tolstojeve Kreutzerjeve sonate v luči Diderotove kritike krščanstva.

Red. prof. dr. Miran Božovič že desetletja predava novoveško filozofijo na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Je največji slovenski strokovnjak za obdobje 17. in 18. stoletja, o čemer priča tudi njegova obsežna bibliografija in mednarodna uveljavljenost. Pri Analecti je že objavil knjigo Diderotova filozofija materializma (2006), poleg številnih znanstvenih člankov je treba omeniti še monografije Telo v novoveški filozofiji (Založba ZRC, 2002), An utterly dark spot: Gaze and body in early modern philosophy (University of Michigan Press 2000), dalje izdajo Jeremy Bentham, The Panopticon writings (Verso 2011), izdajanje prevodov del francoskega razsvetljenstva v slovenščini itd.