Hermenevtika pričevanja

Name: Hermenevtika pričevanja
Brand: INŠTITUT NOVE REVIJE
SKU: 900921
Price: 18.00 EUR
Availability: InStock

MANCA ERZETIČ

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

18,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

18,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789617014365

Mladinska knjiga ID

900921

Leto izida

2023

Datum izida

30.03.2023

Število strani

230

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

3229

Jezik

SLO

Založnik

INŠTITUT NOVE REVIJE

Avtor

MANCA ERZETIČ

Opis

Delo Hermenevtika pričevanja podaja konceptualizacijo fenomena pričevanja, ki je oprta na filozofske nastavke njegove obravnave pri Heideggru, Gadamerju, Arendtovi, Ricoeurju, Derridaju in Agambenu. Manca Erzetič teoretsko raven premisleka pričevanja ob tem sooči s širšo tematiko izpričevanja zgodovinske situacijo 20. stoletja, predvsem kar zadeva izkušnjo totalitarističnega nasilja. Primo Levi kot pričevalec Auschwitza jo je strnil v reklo Ali je to človek. Za njegovo polno razumevanje je po avtoričinem vpogledu potrebno vzeti v zakup še zgodovinsko okoliščino Auschwitza po Auschwitzu. V drugem delu knjige tako sledi obravnava različnih možnosti izpričevanja človeškosti, skupaj z njegovo nemožnostjo ali prepovedjo, kakor je, recimo doletela žrtve Golega otoka.

Refleksija literarnega vidika pričevanja, ki vključuje pesnike, kot so Srečko Kosovel, Niko Grafenauer in Boris A. Novak, je posebej obeležena v neposrednem pričevanjskem razgovoru Mance Erzetič z Borisom Pahorjem, osrednjim slovenskim pričevalcem 20. stoletja. Prav pričevanjska izkušnja Borisa Pahorja, ki je vseskozi zaznamovana z grožnjo odtegnitve domovinskosti, omogoči uvid, da ni eksistencialno ranljiv le posameznik po svojih življenjskih situacijah, pač pa je vselej zgodovinsko ranljiv tudi svet, v katerem je človeku biti. Eksistencialno določilo biti-priča, ki ga je potrebno pojmovno razločiti od faktične pozicije pričevalca, kakor tudi od aktualizacije izpričevanja, tako zasnavlja smiselne horizonte zgodovinskega dogajanja, ki bi sicer ostali nerazpoznavni.