Opis

 Prednaročilo, predviden izid oktobra 2026 

 Do 30.9.2026 izkoristite 10€ prednaročniškega popusta. 

Prvo temeljito delo o Janezu Dizmi Florjančiču in zemljevidu Kranjske iz leta 1744

Florjančičev zemljevid vojvodine Kranjske iz leta 1744 je vrhunski kartografski dosežek 18. stoletja, ki združuje znanstveno natančnost razsvetljenstva in baročno estetsko izraznost. Nastal je po desetletnem terenskem delu, geodetskih meritvah ter uporabi matematičnega in astronomskega znanja. Zemljevid presega lokalni pomen in se umešča ob bok sodobnim evropskim kartografskim projektom, hkrati pa pomeni mejnik kot prvo celovito delo domačega kartografa. Zaradi svoje znanstvene, kulturne in zgodovinske vrednosti velja za enega ključnih virov za razumevanje prostora Kranjske in razvoja kartografije na Slovenskem.

Monografija je v marsičem prvenstvena:

• PRVIČ celovito opisuje Florjančičevo življenjsko pot in njegovo družino,
• v njej je zemljevid PRVIČ podrobneje predstavljen kartografsko, Florjančič pa kot zemljemerec,
• nastajanje zemljevida je PRVIČ prikazano v luči takratnih pisnih virov,
• PRVIČ podaja celovito imensko kazalo zemljepisnih imen, ki jih najdemo na zemljevidu,
• zemljevid je PRVIČ razčlenjen kot umetnostnozgodovinsko delo, ki se uvršča v vrh grafične umetnosti 18. stoletja, družina Florjančič pa kot zbiratelj umetniških del.

Največji kartografski dosežek 18. stoletja na Slovenskem

Florjančičev zemljevid Kranjske (1744) je nastajal približno deset let in temelji na obsežnem terenskem delu, meritvah ter astronomskih opazovanjih. Pobudo za njegovo izdelavo je Florjančič predstavil deželnim stanovom leta 1738. Ti so projekt finančno podprli, predvsem za potne stroške, tehnično izvedbo in tisk. Delo je sprva načrtoval kot enoletni projekt, vendar se je zaradi zahtevnosti zavleklo na več kot deset let.

Začetek obravnave predloga za izdelavo Florjančičevega zemljevida v sejnih zapisnikih kranjskih deželnih zborov 19. decembra 1738 (hrani: Arhiv Republike Slovenije)

Po letu 1742 je projekt prešel v fazo tehnične izvedbe: bakrorezec Abraham Kaltschmidt je izdelal bakrene plošče, tisk pa je opravil Janez Jurij Weinmann. Stroški so se postopoma povečevali in na koncu dosegli skoraj 1000 goldinarjev, kar kaže na velik obseg in zahtevnost projekta. Končni zemljevid je presegel prvotne načrte – 12 listov namesto 10. Vsak list je bil samostojen bakrorezni odtis, velik približno 46 × 64 cm, in je imel svojo notranjo kartografsko logiko. Ni šlo torej za sestavljanko, ampak za 12 zemljevidov, ki se natančno stikajo v celoto. Originalni zemljevid meri skoraj 3,5 m2.

Med znanostjo in umetnostjo

Florjančičev zemljevid Kranjske odraža tedanji napredek kartografije, ki se je razvijala v smeri natančnejšega merjenja prostora in vse večje praktične (upravne, vojaške) rabe. Posebnost dela je preplet znanstvenih in umetniških elementov: poleg natančnega prikaza reliefa, voda, naselij in toponimov vključuje tudi bogato simboliko, dekorativne kartuše in veduto Ljubljane. Kljub določenim omejitvam takratnih metod dosega presenetljivo stopnjo natančnosti, tudi pri določanju koordinat in višin.

Veduta s tlorisom Ljubljane avtorja Abrahama Kaltschmidta, z navedbo izbranih delov mesta, ki je hkrati legenda

Zemljevid odlikuje bogata likovna zasnova. Osrednji motiv je personifikacija Kranjske na prestolu, obdane z grbi in simboli moči, dopolnjujejo pa jo alegorični prizori rudarjev, pastirjev in kovaštva. Motivi se naslanjajo na starejše vzore, a so prilagojeni lokalnemu prostoru. Izstopa realistično oblikovana veduta Ljubljane. Zemljevid združuje natančnost, simboliko in umetniško dovršenost ter predstavlja vrhunec baročne kartografije na Slovenskem.

Razmejitev pokrajin in Triglav

Florjančič je s senčenjem dosegel prostorski učinek.

Na zemljevidu je jasno prikazana notranja delitev vojvodine Kranjske na posamezne pokrajinske enote. V okolici Ljubljane se tako stikajo štiri regije: na severu Gorenjska, na vzhodu Dolenjska, na jugu Osrednja Kranjska ter na zahodu Notranjska. Florjančič je posamezne dežele med seboj dodatno ločil z različnimi barvnimi poudarki ob mejah, s čimer je pregledno izpostavil pokrajinsko razdelitev Kranjske ter olajšal orientacijo na zemljevidu.

Na zemljevidu so Julijske Alpe in Triglav prikazani stilizirano, s senčenimi in plastično oblikovanimi hribi, ki ponazarjajo razgiban relief. Triglav je bil tu javno omenjen prvikrat, posebej pa je poudarjen kot najvišji vrh, kar ima velik simbolni pomen.

Znanstvenik svojega časa

Janez Dizma Florjančič pl. Grienfeld (1691–po 1758) je bil duhovnik, matematik, astronom in kartograf, ki je vse življenje deloval na Kranjskem. Njegovo osrednje delo je zemljevid Kranjske (1744), ki velja za vrhunski dosežek domače kartografije.

Florjančičeva rokopisa iz tridesetih let 18. stoletja razkrivata njegov znanstveni pristop k meritvam prostora (hrani: Narodna in univerzitetna knjižnica).

Poleg kartografije se je ukvarjal z matematiko in astronomijo ter ustvaril več strokovnih rokopisov, med drugim o logaritmih, astronomskih izračunih in opazovanjih. Ohranjena rokopisa (Računski logaritmi in Astronomsko razvedrilo) potrjujeta njegovo poglobljeno znanje logaritmov, trigonometrije in astronomije ter sta služila kot praktična podlaga za geodetske in astronomske izračune. Pri izmeri Kranjske je uporabljal trigonometrične metode in astronomska opazovanja za določanje položajev, zato je njegov zemljevid rezultat sistematičnega znanstvenega dela in ga uvršča med pomembne zgodnje predstavnike geodezije na Slovenskem.

Presenetljiva dejstva:

• Umetniško delo: Florjančičev zemljevid je bil tako cenjen, da so kupci liste lahko ne samo sestavili v ogromen stenski zemljevid, ampak jih tudi vezali v knjigo ali barvali, kar pomeni, da je vsak izvod lahko postal skoraj unikaten kos umetnosti.
• Časovni dokument: Zemljevid Kranjske iz leta 1744 ni le karta prostora, ampak tudi dokument o nekem času. Vključuje opuščene gradove, osamele cerkve in zgodovinske poštne postaje, kar omogoča vpogled v družbeno in gospodarsko situacijo 18. stoletja.
• Vpliv avtorjeve družine: Florjančičeva družina je bila aktivna naročnica umetnosti, kar je vplivalo tudi na zemljevid. Ornamentika in likovni detajli na njem so del kulturne dediščine, ne zgolj dekoracija.
• Spomin sveta: V zasebni lasti in javnih ustanovah je ohranjenih nekaj izvodov zemljevida. Hranijo jih Narodni muzej Slovenije, kjer so originalne bakrene tiskarske plošče, ZRC SAZU, Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv Republike Slovenije in nekatere druge institucije. Zemljevid je vpisan tudi na Nacionalno listo Spomin sveta UNESCO, kar ga uvršča med svetovno dediščino.

 Florjančič je s skromnimi merilnimi instrumenti svojega časa presenetljivo natančno določil višino Triglava. Zapisal je, da je visok 1399 šestkratnih pariških čevljev nad Ljubljano, kar znaša 3026 metrov, s čimer se je zmotil le za 162 metrov.