Opis

Da, več kot navdušenje, to je zaljubljenost na prvi pogled: Joyceov učenec Draga Jančarja je majhna mojstrovina, majhna zaradi dolžine in skromnosti, saj se avtor nima niti za Chateaubrianda niti za Joycea. Nobenih napihnjeno leporečnih odlomkov pa tudi nobenih izumetničenih ali virtuoznih poskusov; Jančar izostri svoj slog, ga oklesti, da naredi iz njega učinkovito orožje, s katerim se postavi po robu resničnosti. (…) Prevzel me je zasopel ritem tega slovenskega pisatelja.
Michel Polac, Charlie Hebdo, Pariz

Jančar piše svoje močne, kompleksne zgodbe z nevsiljivo samozavestjo, ob njegovi resnosti pa so triki pisateljev, ki so bolj zaverovani v lastno modernost, videti ceneni.
Micha Lazarus, Times Lliterary Supplement, London

Krute novele, zgodbe Draga Jančarja, prikazujejo vrtoglavico trenutka, ko človek stoji pred absurdom, smrtjo, morilsko norostjo … Pisava na distanci, a nič suhoparna, je tekoča, čutno deskriptivna.
Olivier Renault, Artpress, Pariz

Te zgodbe so brez slehernega dvoma bralski in literarni užitek. V vsaki od njih se kaže Jančarjevo mojstrstvo izjemno natančnega opazovalca in poglobljenega pripovedovalca.
Axel Hallsteiner, Die Zeit, Hamburg

Te prefinjene eliptične zgodbe kažejo, da smo obsojeni na ponavljanje nasilnih dogodkov iz zgodovine, hkrati pa nakazujejo, da je to, da jih vedno znova pripovedujemo, edini način, kako jih lahko doumemo in presežemo.
Matthew Casey, Financial Times Magazine, London

Njegove silovite in napete pripovedi bralcu ne puščajo nobenega dvoma o krhkosti človeka pod pritiskom političnih, zgodovinskih ali etničnih konfliktov.
Clover Stroud, Sunday Telegraph, London

Drago Jančar, pisatelj, dramatik, publicist, časnikar.

Rojen 13.4.1948 v Mariboru. Pisatelj, dramatik, publicist, časnikar.

Po gimnaziji v Mariboru se je vpisal na mariborsko Višjo pravno šolo. Med študijem je bil nekaj časa glavni urednik študentskega lista Katedra. Delal je kot novinar (1971-4) pri časniku Večer in tedniku 7 dni. Zaradi »razširjanja sovražne propagande« so ga leta 1974 zaprli. Povod za obtožnico je bila knjiga Branka Rozmana V Rogu ležimo pobiti, ki jo je prinesel iz Avstrije. Po treh mesecih zapora so ga izpustili in ga še istega leta poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo, kjer je doživljal poniževanje nadrejenih. Ko je odslužil vojaški rok, se je odločil, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Ker to ni zadoščalo za preživljanje, se je ponovno zaposlil pri časniku Večer, kjer pa je kmalu dal odpoved. Namesto pisanja člankov so ga zaposlili le kot lektorja in korektorja. 1978 se je preselil v Ljubljano in se zaposlil pri Viba filmu. Zaradi medsebojnih nesoglasij je to službo čez dve leti zapustil.

Sodeloval je pri ustanovitvi osrednjega glasila slovenskih družbenokričnih intelektualcev Nove revije. 1981 je sprejel delo urednika in tajnika založbe Slovenska matica, kjer dela še danes. 1985 je bil s Fulbrightovo štipendijo za umetnike v ZDA, v naslednjih letih pa v Nemčiji in Avstriji s štipendijama bavarske deželne vlade in avstrijske literarne družbe. 1987-91 je bil predsednik slovenskega Pena, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Od 1995 je izreden član SAZU-ja.

Jančar se je uveljavil s pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko. Ustvarja v značilni modernistični pripovedni tehniki, ki jo je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nadgradil z nekaterimi postmodernističnimi elementi. Tematsko so v ospredju bivanjska vprašanja človeka, ki ga na eni strani obvladujejo nenadzorljivi in nerazumljivi mehanizmi zgodovine na drugi pa njegova lastna zaznamovanost. Pogosto obravnava vprašanja izobraženstva in tujstva. V delih, ki so nastala po 1990, je opazen premik k obravnavi drobnih, intimnih problemov, ki so temeljni in usodni za posameznikovo življenje. Za predstavitev človekove usode v neobvladljivem objektivnem svetu pogosto uporablja zgodovinsko tematiko. V mednarodno odmevni esejistiki se posveča paleti sodobnih političnih, kulturnih in širših družbenih vprašanj. Iz pestrosti obravnavanih tem izstopajo eseji, ki obravnavajo vlogo intelektualcev v sodobnem svetu. Sodi med najbolj  prevajane sodobne slovenske avtorje.

Preberite več o avtorju in njegovem delu na https://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/211/detail.html

Vir: Društvo slovenskih pisateljev.