Opis

Na pikniku v predmestju velikega mesta moški prisoli eno okrog ušes otroku, ki ni njegov. Ta dogodek ima nesluten vpliv, bodisi neposreden ali posreden, na življenje skupine ljudi, v glavnem prijateljev in sorodnikov. Začne se s Hektorjevo zgodbo: čeden moški grškega rodu v najlepših letih, oče dveh otrok, izobražen, v zakonu večkrat nezvest lepi, pametni ter uspešni ženi Aishi, lastnici veterinarske klinike. Z njuno zgodbo se prepleta zgodba njegovega prijatelja in vrstnika Harrya, premožnega lastnika avtomehaničnih delavnic, ki hitre jeze prisoli klofuto malemu Hugu, ki mu je dovoljeno čisto vse. Zgodba njegove mame Rosie pojasni, a ne opravičuje njeno permisivno vzgojo. Dogajanje osvetljujejo tudi zgodbe Hektorjevega očeta, starega Grka, ter dveh najstnikov, Connie, s katero ima Hektor krajše ljubezensko razmerje in Richieja, prebujajočega se geja, ki ga Hektor spolno privlači. Vprašanje imeti otroka ali ne ter kako ga vzgajati, odpira tudi zgodba Anouk, Aishine in Rosiejine prijateljice.

V tem nenavadnem romanu avtor nepopustljiv pogled, ki vidi vse, usmeri v tisto, kar povezuje vse nas: moderno družinsko življenje enaindvajsetega stoletja. Zgodba je napisana z vidika osmih ljudi, ki so bili prisotni na pikniku, časovnica zgodbe se premika vzdolž njihovih izkušenj. Zaušnica in njene posledice jih prisilijo k razmisleku o lastnih družinah in načinu življenja, ki ga živijo, o pričakovanjih, prepričanjih in hrepenenjih. Iz tega avtor razvije močan, vznemirjajoč roman o ljubezni, spolnosti in zakonu, starševstvu in otrocih, o besu in napetosti – vseh tistih strasteh in nasprotujočih si mnenj, ki se lahko razvnamejo v družini. S skorajda forenzičnim seciranjem vse hitreje rastočega srednjega sloja in njegovih teženj ter strahov, je Klofuta tudi zajedljivo, provokativno pisanje o naravi zvestobe in sreče, kompromisa in resnice. Moč tega romana je tudi v načinu, kako Tsiolkasu uspe prodreti v glas vsakega od junakov, ki pripadajo povsem različnim starostnim (od sedem do sedemdeset let starosti) in etničnim skupinam.

Za slovensko bralstvo bo ob novi družinski zakonodaji roman še toliko bolj aktualen.

O AVTORJU
Christos Tsiolkas (1965, Melbourne) je avstralski pisatelj mlajše generacije. Roman Klofuta je njegovo četrto, a doslej najboljše in najpomembnejše delo. Po prvem romanu Loaded je bil posnet film, njegovo tretje delo, roman Dead Europe, pa je leta 2006 prejelo nagrado Age Fiction Prize in nagrado Melbourne Best Writing Award. Piše tudi gledališke igre, eseje in scenarije. Najpogosteje obravnavana tematika njegovih del je priseljenstvo.

Roman Klofuta je prejel naslednje nagrade in priznanja:
– Overall Best Book the Commonwealth Writer's Prize 2009,
– ABIA Literary Fiction Book of the Year 2009 in Overall Book of the Year 2009,
– ABA Book of the Year 2009,
– ALS Gold Medal 2009,
– Victorian Premier's Literary Awards 2009,
– nominacija za Miles Franklin Prize 2009,
– nominacija za Colin Roderick Award 2008,
– nominacija za Man Booker Prize 2010.

Iz Bukle:

Anglosaški multikulurni romani po navadi prihajajo iz Velike Britanije, kjer svoj novi dom najdejo mnogi priseljenci s Srednjega vzhoda in iz Indije ali pa Združenih držav, ki jih sploh štejejo za prvovrstni talilni lonec vseh veroizpovedi in narodnosti. A vendar peneči kotel prebivalstva z vsega sveta obstaja tudi v Avstraliji, od koder prihaja še zelo sveža Klofuta, do sedaj najhitreje prodajani bookerjev nominiranec iz letošnjega leta (roman je izšel leta 2008), mozaična, torej večkarakterna pripoved iz sodobnega avstralskega življenja, ki se razteza čez tri generacije, od najstniške, ki še išče svoje mesto v svetu, do upokojenske, ki že prešteva svoje umrle prijatelje in se čudi, kako zelo se je spremenil svet v nekaj desetletjih. Zaplet sproži navadna klofuta, ki jo na zabavi moški prisoli otroku, ki ni njegov, kar pelje v razpad prijateljstev, različna medsebojna obtoževanja in razkritja zamolčanih skrivnosti, ki jih v prostodušno napisanem stilu pred nas razpostavi avstralski pisatelj grških korenin. Emocionalni tobogan, ki je hkrati lep primerek nove avstralske literature, o kateri si lahko nekaj več preberete v tokratni BukliPlus na straneh 24 in 25.
- Samo Rugelj