Opis

»Ante Tomić, hrvaški filozof, sociolog, novinar in ponatiskovan avtor zbirke kratkih zgodb Pozabil sem, kje sem parkiral (1997, razširjena izdaja 2001), feljtonistične zbirke Smotra folklore (2001) ter romanov Kaj je moški brez brkov (2000) in Nič nas ne sme presenetiti (2003), se dobro znajde med različnimi prevladujočimi hrvaškimi stereotipi. V romanu z morebiti retoričnim vprašanjem, kaj je moški brez brkov, jih tematizira skozi neverjeten katalog literarnih oseb, od bogate mlade vdove, vaškega župnika, mladega generala, zaspanega obrambnega ministra, postavnega izseljenskega povratnika, njegove neaklimatizirane nemške hčerke, samooklicanega katoliškega intelektualca, pesnika in etnologa, špansko govorečega štacunarja, ciničnega invalida do s črno kroniko obsedenega gostilničarja. Vas zanima, ali v Smiljevu farani župniku pogledajo skozi prste, če (pre)globoko pogleda v kozarec? Ali kdo si ušesa čisti s ključem od mercedesa, kdo pa z rdečim koncem vžigalice? Je moralno v redu, da naročiš pijačo, če veš, da je ne boš plačal? Zakaj se pijanci ne smejo voziti na ringišpilu in kako tisti, ki imajo veliko denarja, včasih končajo brez obeh ušes? Kakšne kakovosti je smiljevski haiku? Zakaj v Nemčiji živijo zelo nesramni ljudje? Kako to, da je v državni upravi vse polno homoseksualcev, tu in tam pa se najde tudi kak v redu fant, primeren za zeta? Ali Hrvaška potrebuje atomsko orožje? Kako lahko svete zakramente prejmemo tudi na zelo nenavadnih mestih? Odprite knjigo, (skoraj) vse odgovore najdete v njej.« Đurđa Strsoglavec»Roman Nič nas ne sme presenetiti je mešanica humoreskno-ironičnega pisateljskegatripa, ki s suverenim obvladovanjem osnovnih romanesknih prijemov pelje več ali manj v čas bivše JNA, v odročno kasarno na makedonsko-albanski meji. Glavni protagonist je »kao« zdravnik, dalmatinski vojak, ki ga v osnovni vzgib štorije potegne sifilis poročnika Imreta Nađa. Med vojaki in častniki je ves čas kanec napetosti, ki pa jo Tomić mehča z neprisiljenim humorjem, čeprav je Nič nas ne sme presenetiti tudi knjiga resnih življenjskih skušnjav. Vojaška hierarhija, mrzlično hrepenenje po spolni potešitvi, alkohol in podobne pritikline z mentalne margine nas prepričajo, da je avtor večplasten. Tomićev jezik je na videz sila enostaven, a hkrati sugestiven, življenje pa ni zgolj v glavi, temveč tudi v telesu, kar romanu daje avtentičnost. Delo, ki ga imamo v rokah, je zanimivo branje, še posebej, če upoštevamo, da se romani, kot je pričujoči, lahko berejo na dušek.« Jurij Hudolin»Ante Tomić se je rodil leta 1970 v Splitu. Dela kot kolumnist pri Jutarnjem listu. Za novinarsko delo je prejel nagrado »Marija Jurić Zagorka«, ki jo podeljuje Hrvaško Novinarsko društvo. Piše tudi filmske in televizijske scenarije, skupen njegovemu delu pa je duhovit popis urbanih slik nekega časa, ki bi ga le po nekaj osnovnih momentih lahko imenovali zgolj urbanega. Se je pa v prvi vrsti s humorjem, kot osnovno stavno karto, priljubil slovenskim bralcem, ki lahko že uživajo v branju romanov Kaj je moški brez brkov (2003) in Nič nas ne sme presenetiti (2003), katerima se zdaj pridružuje tudi zbirka kratkih zgodb Veliki šoping. Pričujoče delo v ničemer ne zaostaja za prejšnjimi Tomićevimi knjigami. Odlikuje ga duhovita introspekcija ter tragično in samosvoje popisovanje doživljajev svojih someščanov, ki vsak na svoj način premagujejo travme zadnjega desetletja, ki ga je zaznamovalo vse kaj drugega, kot pa mirno preživljanje mladostniških dni. Tomić pa v vsem tem zmore dovolj ironije, sarkazma in dovolj distance do marginaliziranih slojev družbe in oseb.« Dušan Čater