Opis

Knjiga poljudno predstavlja nova znanstvena dognanja na področju zasvojenosti z drogami in tako pripomore k boljšemu razumevanju enega najbolj žgočih problemov sodobne družbe. Knjiga odgovarja na vprašanje, zakaj niti razumevanje, da uživanje drog prinese s seboj težave, niti trpljenje, ki ga zasvojenci izkusijo na lastni koži, ne spremeni odnosa do drog. Avtorja tudi razkrivata, zakaj bolniki, ki jemljejo snovi za lajšanje bolečin, redko postanejo zasvojeni z njimi, medtem ko enak odmerek narkotikov za omamljanje velikokrat vodi v zasvojenost.

Ljudje smo se srečevali z drogami že v daljni preteklosti. Naši predniki so jih uporabljali za zdravilne pripravke in lajšanje bolečin, že od nekdaj pa je bilo tudi veliko ljudi, ki so bili od njih odvisni. Problematika uživanja drog in zasvojenosti z njimi je žgoč družbeni problem ne le v ZDA, od koder prihajata avtorja knjige, ampak vdira tudi v naš prostor in vsakdanje življenje.

Kljub temu da vedo, da droge povzročajo zasvojenost, se jim uživalci zelo težko odpovejo. Zakaj se je drogam tako težko upreti in zakaj vodijo v zasvojenost? Na ti vprašanji odgovarjata avtorja knjige Lažnivi sli. Najprej predstavita delovanje možganov in možganski sistem nagrajevanja, ki poskrbi za občutek ugodja v telesu, ko počnemo stvari, ki nam koristijo. V ta sistem se vpletajo droge kot lažnivi sli (od tod naslov), ki posnemajo vedenje naravnih kemičnih snovi za prenašanje sporočil v možganih. Ne glede na to, kako pridejo droge v telo (s kajenjem, z vbrizgavanjem, vdihavanjem ali oralno), jih kri hitro prinese do možganov, kjer pod pretvezo, da so njihovi naravni kemični sli, predajo lažna sporočila in tako nekatera možganska sporočila okrepijo, druga izkrivijo in spet tretja povsem uničijo.

Knjiga obravnava vse vrste drog: agoniste (opiati, kanabis, nikotin, halucinogene droge), antagoniste (kofein), depresorje, stimulante (kokain, amfetamin ...), inhalante (lepila, razredčila, smejalni plin), ki povzročajo različne učinke, vsem pa je skupno, da spremenijo komunikacijo med nevroni.

Silovitost užitka, ki ga sprožijo droge, je za mnoge vredna vsakega tveganja, tudi tveganja zasvojenosti, do katere pride zaradi daljšega uživanja drog. Če so možgani nenehno izpostavljeni drogam, nastanejo v njihovi organizaciji spremembe, ki vodijo v telesno odvisnost. Zaradi razlike med zasvojenci in bolniki, ki močne opiate jemljejo kot zdravila, pa lahko predpostavljamo, da pride pri zasvojencih do dodatnih sprememb, ki pripeljejo do psihične odvisnosti. Telesna in psihična odvisnost skupaj vodita v zasvojenost, tj. v izgubo svobodne volje, ki jo avtorja ne povezujeta z izgubo moralnega čuta, ampak vzroke zanjo iščeta v možganskih spremembah zaradi drog. Trdita, da so "možgani sedež svobodne volje" in da droge spremenijo dele možganov, ki vplivajo na našo sposobnost svobodnega odločanja. Spoznavni del možganov sicer prepozna potrebo po prenehanju jemanja drog, vendar jo čustveni del zanika in prepozna le željo po vedno novih prijetnih občutkih, ki jih sprožajo droge.